V predstavitvi smo predstavili sestavo maščobnih kislin in aminokislin v prehranskih dopolnilih iz spirulina, ki so trenutno na voljo na slovenskem tržišču. V raziskavo smo vključili sedemindvajset vzorcev prehranskih dopolnil Spirulina s slovenskega trga. Analizirani vzorci so bili sveži ali suhi v obliki kapsul, prahu ali tablet, proizvedenih na Japonskem, Kitajskem, v Indiji, na Havajih, v Italiji, na Portugalskem in Tajvanu. Skupna vsebnost maščobnih kislin v vzorcih je bila določena po esterifikaciji z GC-MS. Derivati aminokislin so bili pripravljeni z uporabo kompleta Phenomenex EZ: hitri hidrolat za amino kislino in analizirani na GC-MS. V komercialnih vzorcih Spirulina je bila porazdelitev maščobnih kislin v naslednjem vrstnem redu glede na padajoče koncentracije: palmitinska kislina) linolna kislina (omega-6)) gama-linolenska kislina (omega-6)) stearinska kislina) oleinska kislina (omega-9 )) palmitoleinska kislina (omega-7)) elaidna kislina (omega-9). V nekaterih vzorcih so našli tudi alfa-linolensko kislino (omega-3), vendar le v nizkih koncentracijah. V nekaterih vzorcih so bila tudi velika odstopanja v sestavi maščobnih kislin, kar kaže na možnost ponarejanja. Analiza aminokislin je pokazala raznoliko sestavo aminokislin komercialnih vzorcev Spirulina. V naših vzorcih smo uspeli določiti vse esencialne aminokisline: valin, levcin, izolevcin, treonin, metionin, fenilalanin, lizin, histidin in triptofan in tudi večino neesencialnih aminokislin. Velik delež določenih maščobnih kislin in aminokislin je bistvenega pomena za prehrano ljudi, zato lahko prehranska dopolnila Spirulina prispevajo k dnevnemu vnosu esencialnih in neesencialnih aminokislin in maščobnih kislin.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 32775207Arthrospira platensis (spirulina) je mikroalga, ki jo ljudje že tisočletja uživamo predvsem zaradi visoke vsebnosti visokokakovostnih beljakovin, vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih spojin. Zaradi znanih ugodnih vplivov mlečnokislinske fermentacije na obstojnost, funkcionalnost in senzorične lastnosti živil, smo svežo biomaso mikroalge A. platensis podvrgli mlečnokislinski fermentaciji z dvema vrstama mlečnokislinskih bakterij – Lactobacillus plantarum in Lactobacillus brevis. S spreminjanjem velikosti inokuluma (1 %, 5 % (v/v)), dodanih hranil (dH2O, raztopina glukoze in kvasnega ekstrakta, ter 0,9 in 3 % (m/v) NaCl) in časa fermentacije (24, 48, 72 h) smo iskali optimalne razmere fermentacije glede na merjene parametre (vrednost pH, koncentracija mlečnokislinskih bakterij in koncentracija mlečne kisline). Mlečnokislinska fermentacija je najbolj učinkovito potekla z 1 % inokulumom in dodatkom fiziološke raztopine kot tekočine. Zaradi nespremenjenih vrednosti v času med 24 in 72 h smo se odločili, da je optimalen čas fermentacije 24h. Ugotovili smo tudi, da so v mikroalgni biomasi že prisotne nativne mlečnokislinske bakterije, ki do neke mere samostojno izpeljejo fermentacijo, a večjega prispevka ob uporabi starterske kulture ne dajo. Preizkusili smo tudi antioksidativno učinkovitost vodnih in etanolnih ekstraktov nefermentirane in fermentirane mikroalgne paste na celicah kvasovk Saccharomyces cerevisiae. V primerjavi z nefermentirano pasto se je po fermentaciji antioksidativna učinkovitost etanolnih ekstraktov paste povečala, pri vodnih ekstraktih pa se ni spremenila oz. se je zmanjšala, kar pa je bilo odvisno od koncentracije ekstrakta in uporabljene starterske kulture. Mikroalga A. platensis se je izkazala kot dober samostojni substrat za mlečnokislinsko fermentacijo, pri čemer so se spremenile tudi antioksidativne lastnosti, ki smo jih preverili na celičnem modelu.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 5107832V okviru naše raziskave smo optimizirali ekstrakcijo nefermentirane in fermentirane paste cianobakterij vrste A. platensis ter primerjali vsebnost skupnih fenolnih spojin (SF) in antioksidativno učinkovitost (AOU) vodnih in etanolnih ekstraktov nefermentirane paste z ekstrakti fermentirane paste. Pasta A. platensis je bila fermentirana z dvema različnima vrstama mlečnokislinskih bakterij rodu Lactobacillus (Lb. plantarum ali Lb. brevis), različno dolgo (24, 48 in 72 ur). Za najučinkovitejšo se je izkazala dvostopenjska ekstrakcija (dvakrat po pol ure) v vodni kopeli pri 40 °C z uporabo destilirane vode (dH2O) ali 96 % etanola kot ekstrakcijskima topiloma. SF smo določali po metodi Folin-Ciocalteu, rezultate pa izrazili kot ekvivalent galne kisline. AOU smo določali z metodo lovljenja prostega radikala DPPH· in rezultate podali kot ekvivalent troloksa. Najvišjo vsebnost SF in AOU smo izmerili v vodnih ekstraktih nefermentirane paste (4,38 mM SF in 1,40 mM AOU), najnižjo pa v etanolnih ekstraktih nefermentirane paste (0,66 mM SF in 0,46 mM AOU). Pri vodnih ekstraktih sta se vsebnost SF in AOU s fermentacijo zmanjšali, medtem ko smo v etanolnih ekstraktih določili višje vrednosti pri ekstraktih fermentirane paste A. platensis. V nadaljevanju smo ekstrakte še posušili in ponovno raztopili v manjši količini topila (vodne z dH2O na 50 mg suhe snovi/mL; etanolne z dimetil sulfoksidom na 100 mg suhe snovi/mL). Pri tem smo ohranili večino antioksidantov.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 5026424