Koruzni hrošč, Diabrotica virgifera virgifera LeConte (Coleoptera, Chrysomelidae) je pomemben gospodarski škodljivec koruze v Ameriki in Evropi. Glavno škodo povzročajo ličinke s prehranjevanjem na koreninah koruze. Ta ob močnem napadu poleže, kar vpliva na izpad pridelka. Uporaba entomopatogenih ogorčic (EPN) za zatiranje ličink koruznega hrošča je ena od možnosti preplavnega biotičnega varstva rastlin in med drugim predstavlja pomembno alternativo rabi sintetičnih kemičnih insekticidov. V triletnem (2016-2018) poljskem poskusu smo primerjali učinkovitost pripravka Dianem® na osnovi entomopatogenih ogorčic vrste Heterorhabditis bacteriophora Poinar (Rhabditida: Heterorhabditidae) in konvencionalnih insekticidov Force 1,5 G iz skupine sintetičnih piretroidov (a. s. teflutrin) ter Sonido iz skupine neonikotinoidov (a. s. tiakloprid) za zatiranje ličink koruznega hrošča. Ugotovili smo, da je uporaba EPN primerljiva z uporabo sintetičnega insekticida na osnovi aktivne snovi Force 1,5 G in tako predstavlja eno od možnosti biotičnega zatiranja koruznega hrošča v Evropi.
COBISS.SI-ID: 9450361
Ogorčice koreninskih šišk veljajo za najpomembnejšo skupino rastlinskih parazitskih ogorčic zaradi širokega spektra rastlinskih gostiteljev in posledične vloge pri izgubi pridelka kmetijski proizvodnji. Primarna metoda zatiranja so kemični nematicidi, vendar so se pojavila vprašanja ekotoksičnosti nekaterih spojin, kar je privedlo do pospotne opustitve in razvoja novih upravljalskih strategij, vključno z biološkim nadzorom. Ocenili smo nematicidno aktivnost bakterije Bacillus firmus I-1582 v poskusih z lonci in mikroploti proti Meloidogyne luci. I-1582 je zmanjšal število ogorčic za 51% in 53% v primerjavi z neobdelano kontrolo v poskusih z lonci in mikroploti. I-1582 prisotnost v rizosferi je imela sočasne učinke na pospeševanje nematikidov in rasti rastlin, merjeno z uporabo morfologije rastlin, relativno vsebnostjo klorofila, elementarne sestave in hiperspektralnega slikanja. Hiperspektralno slikanje v spektralnem območju 400–2500 nm in nadzorovana klasifikacija z uporabo metode delnih najmanjših kvadratov z metodo podpornih vektorjev je uspešno ločilo med tretiranimi in netretiranimi rastlinami. Uspešnost v lončnem poskusu je bil a 97,4% in pri mikroplot poskusu 96,3%. Za razlikovanje tretmajev so bili najpomembnejši vidni in kratko valovni infrardeči predeli svetlobnega spektra, povezani s klorofilom, ter vezmi N-H in C-N proteinov. Ta raziskava prikazuje sposobnost hiperspektralnega slikanja, da hitro oceni uspešnost bioloških ukrepov za zatiranje škodljivcev.
COBISS.SI-ID: 14115331