V raziskavi smo se ukvarjali za avtomatizacijo postopka zajema podatkov o poteku vidnih zemljiških mej na posnetkih daljinsko vodenih letalnikov (UAV), kjer smo uporabljali metode globokega učenja. Za učenje modela in zajem podatkov o poteku vidnih meja je bila izbrana arhitektura U-Net. Model smo učili na razpoložljivem naboru podatkov za zaznavanje robov, ki je bil najbližje našemu problemu. Model je bil testiran na izsekih UAV-podob. Arhitektura U-Net je bila izvedena v Kerasu in napisana v Pythonu, z uporabo knjižnice TensorFlow. Učenje smo izvajali preko stortive Google Colaboratory. Povprečni odstotek pravilno zaznanih vidnih meja je bil skoraj 80%. Ta rezultat je zelo zadovoljiv, saj smo model učili na različnih slikah, ki se zelo razlikujejo od optičnih posnetkov UAV. Samodejno zaznavanje mej zemljišč z uporabo U-Net priporočamo predvsem za podeželska območja s kmetijsko rabo, kjer je vidnost meja bolj zvezna.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 43718659Za točen zajem podatkov tlorisa stavbe iz oblaka točk je treba upoštevati različne dejavnike, ki vplivajo na kakovost. V tej raziskavi smo analizirali vpliv gostote oblaka točk na kakovost zajema obrisov stavb. Vhodni podatek je bil klasificiran fotogrametrični oblak točk, pridobljen z gostim slikovnim ujemanjem podob, zajetih z optičnim senzorjem na daljinsko vodenem letalniku (UAV). Za zajem podatkov smo izbrali dva postopka, in sicer neposreden pristop in rastrski pristop. V neposrednem pristopu smo obris stavb zajeli neposredno iz točk, ki so bile razvrščene kot točke stavbe, kjer smo uporabili Douglas-Peuckerjev algoritem. Pri rastrskem pristopu smo najprej rasterizirali točke stavb in nato z uporabo Houghove transformacije zajeli obrise stavb. Pri obeh pristopih je rezultat oris strehe v 2D ravnini, ki predstavlja največji obseg stavbe nad površino. Za oba pristopa je ocena kakovosti rezultatov pokazala, da gostota oblaka točk značilno vpliva na zajem orisa stavbe, zlasti na popolnost obrisov.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 33093379Člani projekta aktivno sodelujemo kot člani uredniškega odbora in recenzenti v reviji Geodetski vestnik, glavni reviji s področja geodezije in geoinformatike v Sloveniji. Anka Lisec je od leta 2014 glavna in odgovorna urednica. Geodetski vestnik izhaja neprekinjeno od leta 1956 in predstavlja širok nabor člankov raziskovalnih rezultatov, o teoriji ter stroki v praksi na področju geodezije, geoinformatike, daljinskega zaznavanja in upravljanja zemljišč. Predstavlja interdisciplinarno revijo, katerih objave obsegajo tehnične, družbene, ekonomske, politične, pravne, fizikalne in načrtovalske vidike geodezije, upravljanja nepremičnin in prostorskega planiranja. Z objavo po vsebini raznolikih, a vselej kakovostnih prispevkov je revija presegla svoj strokovni vpliv na področju geodezije in postaja vse bolj zanimiva za branje in objavljanje tudi za druga znanstvena in strokovna področja. Od leta 2007 je Geodetski vestnik vključen v WoS.
C.04 Uredništvo mednarodne revije
COBISS.SI-ID: 5091842