Preživetje zaradi raka dojke je v vzhodni Evropi krajše kot v severni ali srednji Evropi in je krajše pri starejših od mlajših žensk. Analizirali smo, kako so bile v različnih obdobjih spremljajoče bolezni ob diagnozi raka dojke povezane z izbranim standardnim zdravljenjem po vsej Evropi, ter ocenili posledice za preživetje bolnic in na ponovitev bolezni. Analizirali smo 7581 primerov v I/IIA stadiju bolezni, ki so bili diagnosticirani v 9 evropskih državah v obdobju 2009–2013 in štiri načine zdravljenja: operativni poseg, ohranitvena operacija dojk in radioterapija (OOD + RT), rekonstrukcija po mastektomiji in pričetek zdravljenja (% zdravljenj v šestih tednih po diagnozi). Večina žensk je bila operirana: 72% OOD in 24% mastektomija. Pacientke z mastektomijo so bile starejše in so pogosteje imele pridružene bolezni kot pacientke z OOT (p (0,001). Ženske z rekonstrukcijo dojk (25% mastektomij) so bile mlajše z manj spremljajočimi boleznimi kot tiste brez rekonstrukcije (p (0,001). Ženske, zdravljene takoj (45%), so bile mlajše od zdravljenih pozneje (p = 0,001) in pogosteje brez spremljajočih bolezni (p (0,001). Zdravljenje z OOD + RT je bilo močno povezano z zmanjšanim tveganjem smrti oziroma ponovitve bolezni (R = -0,9), pričetek zdravljenja pa je bilo šibko povezano (R = -0,01 / -0,02) z zmanjšanimi tveganji za smrt oziroma ponovitev bolezni. Delež OOT + RT se je sčasoma v večini držav znatno povečal (p (0,001).
COBISS.SI-ID: 3118459
Cilj: Opisati obremenitev raka za 29 skupin raka v 195 državah v letih 1990 do 2017, da bi zagotovili podatke, potrebne za načrtovanje nadzora raka. Pregled dokazov: Uporabili smo metode ocenjevanja študije GBD, da smo opisali pojavnost raka, smrtnost, leta z invalidnostjo, leta izgubljenega življenja in življenjska leta, prilagojena invalidnosti (ŽLPI). Rezultati so predstavljeni na nacionalni ravni, pa tudi s socialno-demografskim indeksom (SDI), sestavljenim kazalnikom dohodka, izobrazbenimi dosežki in skupno stopnjo rodnosti. Analizirali smo tudi vpliv epidemiološkega in demografskega prehoda na pojavnost raka. Ugotovitve: Leta 2017 je bilo po vsem svetu 24,5 milijona primerov rakavih obolenj (16,8 milijona brez kožnega raka nemelanoma [BKRN]) in 9,6 milijona smrti zaradi raka. Večina ŽLPI rakavih obolenj izvira iz izgubljenih let (97%), le 3% pa jih je živelo z leti z invalidnostjo. Kvote za nastanek raka so bile za oba spola najnižje pri nizkem kvintilu SDI (1 od 7) in najvišjem pri kvintilu SDI (1 na 2). V letu 2017 je bil najpogostejši rak pri moških BKRN (4,3 milijona primerov); rak sapnika, bronhusa in pljuč (1,5 milijona primerov); in raka prostate (1,3 milijona primerov). Najpogostejši vzroki smrti zaradi raka in ŽLPI za moške so bili rak rak sapnika, bronhusa in pljuč (1,3 milijona smrti in 28,4 milijona ŽLPI), rak jeter (572000 smrti in 15,2 milijona ŽLPI) in rak želodca (542000 smrti in 12,2 milijona ŽLPI). Pri ženskah v letu 2017 so bili najpogostejši raki BKRN (3,3 milijona primerov), rak dojke (1,9 milijona primerov) in kolorektalni rak (819000 primerov). Glavni vzroki smrti zaradi raka in ŽLPI za ženske so rak dojke (601000 smrti in 17,4 milijona ŽLPI), rak rak sapnika, bronhusa in pljuč (596000 smrti in 12,6 milijona ŽLPI) in kolorektalni rak (414000 smrti in 8,3 milijona ŽLPI). Sklepi in pomembnost: Nacionalni epidemiološki profili obremenitve raka v študiji GBD kažejo velike heterogenosti, ki so odraz različnih izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ekonomskim razmeram, življenjskemu slogu ter dostopu do oskrbe in presejanja. Študijo GBD lahko oblikovalci politike in druge zainteresirane strani uporabijo za razvoj in izboljšanje nacionalnega in lokalnega obvladovanja raka, da bi dosegli globalne cilje in izboljšali pravičnost pri oskrbi raka.
COBISS.SI-ID: 3443579
NAMEN: Oceniti in razložiti nihanje kakovosti oskrbe pri bolnikih z rakom dojke in oceniti njen vpliv na izid bolezni. METODE: V tej retrospektivni analizi smo pregledali bazo podatkov slovenskega nacionalnega registra raka in klinične zapise 1053 žensk z enostranskim, predvsem metastatskim invazivnim rakom dojke, ki so mu diagnosticirali leta 2013. Skrb za kakovost je bila opredeljena kot oskrba, ki je v celoti skladna s kazalniki kakovosti (QI), ki jih je opredelilo Evropsko združenje strokovnjakov za raka dojk (EUSOMA). REZULTATI: Mlajša starost, brez komorbidnosti in HER2 negativni tumor so bili povezani s povečanim koeficientom kvote za kakovostno oskrbo, medtem ko stadij tumorjev in vrsta bolnišnice nista imela pomembne povezave. Mediana spremljanja je bila 54,5 meseca. Če kakovostne oskrbe ni bilo, se je povečalo tveganje za smrt [razmerje nevarnosti (HR) 1,68; 95-odstotni interval zaupanja (CI) 1,06-2,66; p = 0,026]. Razlika v preživetju brez dogodkov med dvema skupinama je bila pomembna po prilagoditvi mešanice primerov in vrste bolnišnice (HR 1,80; 95% IZ 1,29-2,52; p = 0,001), vendar je izginila, ko je bila v model dodana vrsta zdravljenja (HR 1,30; 95 % CI 0,89-1,90; p = 0,178). ZAKLJUČEK: Opažena komorbidnost in starostna pristranskost pri zagotavljanju kakovostne oskrbe raka dojke je lahko medicinsko opravičljiva, medtem ko ni jasno zakaj je prišlo do odstopanj, povezanih s statusom HER2. Popolno upoštevanje priporočil glede zdravljenja je povezano z daljšim celokupnim preživetjem.
COBISS.SI-ID: 3176059