Članek obravnava spremembe v odnosu do priseljencev in beguncev v javnih razpravah o migracijah in integraciji v šestih državah članicah Evropske unije: Avstriji, Danski, Poljski, Sloveniji, Španiji in Veliki Britaniji. Poleg primerjave specifičnih nacionalnih razmer posebno pozornost namenja javnim reprezentacijam priseljencev in beguncev v političnem in medijskem diskurzu v kontekstu »krize«. Ugotovitve kažejo na premike v javnih reprezentacijah priseljencev in beguncev med in po t. i. migracijski krizi leta 2015, ko je vprašanje migracij in integracije postalo najbolj razpravljana tema v medijih in politiki. V zadnjih desetletjih, še posebej pa v zadnjih petih letih, so se migracijske politike in javne razprave v vseh proučevanih državah bistveno odmaknile od prejšnjega razglašanja bolj liberalnih in demokratičnih vrednot, ki so si prizadevale za enake pravice beguncev in priseljencev, do precej strožjega pristopa k priseljevanju in integraciji. Članek ugotavlja, da obstaja razlika med javnim mnenjem / stališči in politikami ter diskurzi, ki so oblikovani tako na ravni EU kot na ravni nacionalnih držav. To nakazuje, da ima javno mnenje manjši vpliv na javne politike, kot se običajno domneva. Vzpostavljeni pravni in politični »krizni« okvir, skupaj z medijsko krajino, bi lahko močneje vplival na to, kako večina prebivalstva razume pravice in položaj priseljencev glede na njihove možnosti za integracijo.
COBISS.SI-ID: 48981763
V tem poglavju obravnavamo vprašanje izkušenj migrantk pri dostopu do trga dela v Sloveniji in preučujemo, kako socialna politika ali pomanjkanje le-te vpliva na življenje migrantskih delavk. Z osredotočanjem študije na migrantske ženske in njihov položaj na trgu dela problematiziramo trajni deskilling njihovih usposobljenosti in njihovo socialno-ekonomsko izključenost. Na podlagi naracij migrantk opozarjamo tudi na njihovo dejavnost pri preprečevanju izkušenj diskriminacije in socialne mobilnosti navzdol. Na koncu naštejemo nekaj političnih priporočil, pri čemer upoštevamo dejstvo, da povpraševanje po migrantskem delu, zlasti potreba po delovni sili žensk v smislu skrbstvenega in gospodinjskega dela, ostaja neomajno tudi v gospodarski recesiji, in naj bi se samo še povečevalo - kot že kažejo demografski trendi staranja prebivalstva.
COBISS.SI-ID: 23798019