Poglavje iz monografije "Globalization, marginalization and conflict : political, economic and social processes", Fuerst-Bjeliš, Borna, Leimgruber, Walter (ur.) izdani 2020, analitično sledi premikom v opisanih reprezentacijah Romov, ki predstavljajo eno izmed najbolj socialno ogroženih, marginaliziranih in neopolonomčenih manjšinskih skupin v sodobni Evropi. V romskih študijah je prišlo do izjemnega premika od esencializiranih pojmovanj romske kulture oz. nomadstva k proučevanju položaja Romov v širšem okviru romske mobilnosti. Mobilnost Romov, vprašanje Evrope in vprašanje človekovih pravic so pomembni za razumevanje Romov in njihove umestitve v lokalni, nacionalni in nadnacionalni prostor ter v institucije EU. V zadnjem času znanstveniki raziskujejo vprašanja rasizacije in podrejanja Romov v okviru migracij in evropskih študij. Romi so pogosto kriminalizirani, v okviru vprašanja o "Evropi" in "evropskem državljanstvu" so tarča protimigrantskega rasističnega populizma. V današnjem globaliziranem svetu novih komunikacijskih omrežij se pojavljajo nove možnosti, ki predstavljajo izziv za procese oblikovanja identitet, hkrati pa povzročajo nova tveganja in ranljivosti. Transnacionalna politična prizadevanja v državah članicah EU in projekti za zagotavljanje dostojnih življenjskih razmer so doprinesli razmeroma nepomembne učinke za vključevanje Romov, zaradi pomanjkanja politične volje na ravni lokalnih skupnosti ali zaradi odpora večinskega prebivalstva do socialne integracije Romov. Znanstveniki so za glavni problem romske izključenosti prepoznali zakoreninjeno strukturno zavračanje Romov ali anticiganizem. Znotraj politike za pripoznavanje romskih identitet je za romsko gibanje priznavanje romskega holokavsta zelo pomembno. Eden največjih izzivov za evropske družbe je boj proti anticiganizmu ob prepoznavanju dejstva, da so bili Romi žrtve holokavsta/genocida. Poglavje se zaključi z analizo položaja Romov v Sloveniji. Čeprav je pravica do vode vključena v slovensko ustavo, država nekaterim Romom ne zagotavlja dostopa do vode. Medtem ko je bila slovenska država tožena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, so raziskovalci zavrnitev dostopa do pitne vode prepoznali kot razsežnost dehumanizacije, ki je lahko povezano z anticiganizmom.
COBISS.SI-ID: 39224579