Priročnik, ki je bil napisan v sodelovanju s strokovnjakinjami iz socialnega varstva se osredotoča na nekatere škodljivo socialne norme, ki veljajo v nekaterih posebej socialno odrinjenih družinah Romov. Gre predvsem za prenašanje patriarhalnih socializacijskih vzorcev na otroke; zgodnje poroke deklic in nasilje nad ženskami. Tovrstna tematika je bila v socialnem varstvu povsem zanemarjena, češ, da gre za »romsko kulturo«, romske družine so bile praviloma etnizirane in kulturalizirane. Za družbene dejavnosti je priročnik izjemno pomemben, saj naslavlja nujnost prekinitve tovrstnih škodljivih socialnih norm, ki dodatno reproducirajo transgeneracijsko revščino, neizobraženost, izjemno slab položaj romskih deklic, deklet in žensk in posledično vsesplošno marginalizacijo etnične skupine. Knjiga je od leta 2020 dostopna v odprtem dostopu http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X9LIMKMB. Spletni časopis ZRC ZAZU je priročnik prepoznal kot izjemno pomemben za družbene spremembe in prvo avtorico povabil k objavi krajšega prispevka v Alternatorju (9. april 2020) v tednu svetovnega dneva Romov. https://www.alternator.science/sl/daljse/skodljive-druzbene-posledice-mladoletnih-porok-med-romi-v-sloveniji/
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 301967872Poglavje v knjigi naslavlja vprašanje socialne memorije posebej v zvezi s kriznimi časi, in načina, kako se tvorijo sepratne zgodovine/interpretacije v realnem času, s tem pa razločene predstave in prepričanja o potrebnosti preventivnega družbenega delovanja. V: SANCIN, Vasilka (ur.). Responsibility to protect : lessons learned and the way forward. 1st ed. Ljubljana: Pravna fakulteta: = Faculty of Law, 2019. Str. 33-42. ISBN 978-961-6447-84-3.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 5172069Dosežek se nanaša na predavanje na pomembni evropski konferenci »Managing mental health system complexity« (ENMESH - The European Network for Mental Health Service Evaluation, Lisbon, Lizbona, 6.-8.6.2019), kamor je bila avtorica povabljena kot glavna govorka. Medtem ko v večini evropskih držav poteka diskusija o izboljšanju storitev za ljudi z najbolj kompleksnimi in dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, se ta v nekaterih evropskih državah že trideset let vrti okoli osnovnega vprašanja zapiranja velikih ustanov azilnega tipa. Slovenija je država z dolgo zgodovino dezinstitucionalizacije, ki ni prinesla sistematičnih sprememb. Vendar sodobni izzivi organizacije skrbi presegajo le vprašanje selitve iz institucij. S premikom oskrbe v skupnost, ljudje niso pridobili tudi pogodbene moči v svojih življenjih in v razmerju do socialnih storitev. Obratno, v makro političnih in organizacijskih procesih reorganiziranja oskrbe se je izgubil njihov glas, njihov vpliv pa je večinoma samo navidezen. Obstoječe raziskave, ki jih je opravila avtorica, kažejo na vrzel med deklarativnimi politikami in ideologijo participacije na eni strani in dejanskimi izkušnjami na drugi. Kažejo pa tudi na inovativne in participatorne ter zagovorniške prakse in na njihov potencial za spremembo socialnih služb in vpliv na sam proces dezinstitucionalizacije.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 5148773