Slovenci prebivamo v številnih evropskih državah in tudi na drugih celinah. Pri konec 19. stoletja, med 1. in 2. svetovno vojno, v drugi polovici 20. stoletja in celo do danes smo Slovenci zapustili (in zapuščali) svoje etnične slovenske dežele (v Ljubljani) Avstro-Ogrsko cesarstvo, Kraljevina Jugoslavija, SFR Jugoslavija in Republika Slovenija) večinoma kot ekonomski migranti ali pa so preprosto želeli živeti drugačno življenje. Bili so tudi časi, ko so bili prisiljeni zapustiti državo zaradi svojega jezika, narodnosti oz prepričanj ali pa so se poskušali izogniti nasilju, vojni ali drugim nevarnostim. Ali imajo ti ljudje kaj skupaj z ekonomskimi migranti ali begunci, ki so v našo državo prišli 21. stoletja stoletja delati ali začeti novo življenje? Verjamejo tudi, da obstajajo boljše možnosti za kariero ali za svoje otroke gradijo v državi, ki ni njihova matična država. Ali so migracije v 21. stoletju res nekaj novega? Učitelji bi se o teh temah lahko pogovarjali v zgodovini, geografiji, jeziku ali literaturi lekcije. Študentom bi lahko pomagali, da se seznanijo z zgodovino izseljevanja in priseljevanje. Poleg tega izseljevanje iz evropskih držav čez Atlantik ali v druge države Evropske države niso bile značilne le za Slovenijo, ampak vsaj za večino evropskih držav konec 19. stoletja ter med 1. in 2. svetovno vojno. Danes večina evropskih držav so države priseljevanja in priseljevanja. Ta vprašanja bi bilo treba obravnavati in bi lahko izvajati v večini evropskih držav. Uvesti bi morali šolske programe in učbenike ta vprašanja z uporabo zgodovinskih dejstev in resničnih življenjskih zgodb pri pouku. verjamem ta vzporedna perspektiva bi lahko pomagala razumeti zapletene migracijske procese in pomagala EU vključitev novincev.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 45006083V drugi polovici 20. stoletja je bila Slovenija, tako kot je na začetku 21. stoletja, dežela izseljevanja in priseljevanja. Članek prikazuje štiri osebne izkušnje izseljevanja iz Slovenije oz. Jugoslavije v tri države in jih umešča v dosedanje raziskovanje migracijskih tokov iz Slovenije (oz. Jugoslavije) v izbrane države (v Nemčijo, Bosno in Hercegovino, na Švedsko). Namen prispevka je osvetliti osebne življenjske izkušnje slovenskih izseljencev ter predlagati, da bi v slovenske učne načrte uvrstili več vedenja o Slovencih kot ekonomskih migrantih, prebežnikih v drugi polovici 20. stoletja. Cilj je ozaveščanje migracijskih procesov kot stalnega družbenega pojava -od vrtcev do univerzitetenga izobraževanja -s predlogi, da pedagoške delavke, delavci spodbudijo svoje učence, dijake, starše varovancev v vrtcih k raziskovanju migracij znotraj svojih družin ter njihovi predstavitvi znotraj vzgojno-izobraževalnihprocesov.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 32675587Radijska oddaja je bila namenjena diskusiji o pomanjkanju delovne sile v Sloveniji - kako zmanjšati izseljevanje in povečati priseljevanje.
F.35 Drugo
COBISS.SI-ID: 45882669