Drobnjak, Marko, predavanje na Phonology Lab, Department of Linguistics, University of Washington, Washington, November 19, 2019: V predavanju je bila predstavljena povezava med jezikovno forenziko in percepcijo govora skozi pravno in jezikoslovno perspektivo. Posebej so bile izpostavljene govorne značilnosti, ki se uresničujejo kot pristranosti v pravnih postopkih. Jezikoslovni markerji, ki odražajo družbeno-ekonomski status kot tudi etično pripadnost, so že bili prepoznani kot dejavniki vpliva na sodno odločanje, kar še posebej velja za primere, kjer so bili udeleženci govorci afriško-ameriške pogovorne angleščine. V splošnem podobnih dialektoloških študij še ni bilo narejenih, zato v našem eksperimentu preučujemo percepcijo izpovedovanja prič v dialektih slovenskega jezika, kjer obstaja dialektološka pestrost. Slovenija je za izvajanje eksperimenta primerna, saj je ena izmed držav, kjer je razlika pri prihodkovni neenakosti glede na poročila OECD ena izmed najmanjših. Zato je možno predvidevati, da bo šlo pri percepciji govora za neposreden vpliv dialektološke pestrosti in ne za morebitne ekonomsko-družbene markerje, ki bi zaznamovali govor.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 2180430Završnik Aleš je imel prispevek na 12. konferenci kazenskega prava in kriminologije, Portorož, Grand Hotel Bernardin, 3. in 4. december 2019. V prispevku je predstavil fenomen avtonomnih vozil in zlasti stopnje avtonomnosti po klasifikaciji The Society of Automotive Engineers (SAE). Nato je predstavil etične teorije, ki lahko pridejo v poštev pri oblikovanju avtonomnnih vozil in eksperimentalni primer merjenja etike Moral Machine (MIT) in Nemški etični kodeks o avtonomni in povezani vožnji. Predstavil je prizadevanja Odbora Sveta Evrope za kazenske zadeve (CDPC) in kazensko pravna vprašanja, ki jih je ta identificiral in se nanašajo na kazensko mnaterialno pravo, kazensko procesno pravo, vzajemno pravno pomoč in kazensko izvršilno pravo.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 2162766Salecl, Renata, prispevek na Letnem posvetu o izobraževanju odraslih 2019, 19. in 20. november 2019, Portorož: Ko slišimo izraz "na znanju temelječa ekonomija", je prvi vtis, da nove tehnologije, na katere se gospodarstvo opira, prispevajo k povečanju tega, kar je znano. Vendar so strokovnjaki s področja študij menedžmenta poudarili, da bi bilo treba „ekonomijo znanja“ raje poimenovati „ekonomijo nevednosti“, saj se v veliki meri opira na ustvarjanje in strateško izkoriščanje vrzeli v znanju. Po eni strani se ekonomija znanja v veliki meri opira na način, kako je znanje omejeno, patentirano, pakirano in razdeljeno. Po drugi strani pa prefinjene tehnologije, ki jih ekonomija znanja izkorišča, ljudem onemogoča razumeti, kako te tehnologije delujejo. Predavanje je obravnavalo, kako se UI in druge oblike novih tehnologij, na katere se uporabniki zanašajo v današnjem času, povečujejo nevednost ter ustvarjajo nove oblike družbenih razlik med tistimi, ki imajo dostop do teh tehnologij, in tistimi, ki ne.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 2189134