Članek obravnava natančno ločnico med uporabo in zlorabo etnografskega gradiva "v korist splošnega družbenega razvoja". Preizrašuje tako etnologijo, katere teoretične strukture so prispevale k ideologijam evropskega etnocentrizma, kot kulturno antropologijo, čigar začetki so še bolj vprašljivi, saj je predstavljala uradna načela kolonialnih uprav in pomagala oblikovati temelje politik asimilacije, s pomočjo katerih bi "moderne" države "divjake civilizirale". Tako je neposredno ali posredno odgovorna za etnocid številnih avtohtonih skupnosti. Po drugi svetovni vojni je antropologija razširila svoje področje: od zagovarjanja in posredovanja do sodelovanja v družbenem življenju lokalnih skupnosti, interakcije in aktivizma. Prispevek kaže na različne predvojne in povojne pristope uporabne antropologije v dveh primerih Latinske Amerike - domorodstvo in interaktivno sodelovanje v programu sumak kawsay.
COBISS.SI-ID: 2423942