Avtorica in avtorja v članku razvijajo »prilagodljivi koncept mediatizacije« kot analitično orodje, ki je primerno za analizo javnega komuniciranja družbenih gibanj v času socialne, gospodarske in politične krize, orodje pa aplicirajo v raziskavi slovenskih vstaj 2012–2013. Prvič, Tillyjevo razumevanje praks družbenih gibanj povežejo s Hjarvardovim razlikovanjem med "neposrednimi" in "posrednimi" oblikami mediatizacije. Drugič, v empiričnem delu kategorizirajo in razvrstijo številne organizacije družbenih gibanj, aktivistične iniciative in politične skupine v dve ločeni grupaciji in opazujejo, kako so reagirale na uveljavljanje novičarske medijske logike in politično logiko maksimizacije volilnih glasov v času množičnih mobilizacij. Opažajo asimetrične odzive na procese mediatizacije, ki se razlikujejo glede na organizacijsko strukturo protestnih skupin, njihove prakse in percepcije družbene preobrazbe. Članek prikazuje, kako se različne protestne skupine odzivajo na tri tehnike medijske logike: a) personalizacijo političnih akterjev, b) dekontekstualizacijo in poenostavitev transformacijskega potenciala, ki je neločljivo povezan s protestnimi cikli, in kako obe mobilizirani skupini sodelujeta z novinarskim osredotočanjem na c) spektakel in podobe nasilja. Trdijo, da bolj ko posamezno gibanje/skupina izraža kritiko vzajemnega delovanja medijske in politične logike, ki ju zaznamujejo trije omenjeni diskurzivni načini, z manjšo verjetnostjo prevzema načela prevladujoče medijske logike, medtem ko se z večjo verjetnostjo zateče k alternativnemu in inovativnemu medijskemu delovanju.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 36350045Knjiga ponazarja, kako narašča trend povezovanja migrantov in beguncev s kriminaliteto. V političnih diskurzih in v popularnih medijih so migranti in begunci pogosto upodobljeni kot nevarni, medtem ko se okolja, ki želijo sprejeti novince, vse pogosteje obravnavajo kot naivne, pomoč migrantom pa je vse pogosteje kaznovana z upravnimi ali kazenskimi sankcijami. Hkrati nedemokratični trendi in prakse, ki kršijo človekove pravice in enakost, dobivajo zagon v Evropi, ZDA in Avstraliji. Rasizem, ksenofobija in protiislamizem hkrati postajajo bolj neposredni in javno izraženi; niso več omejeni na tajne platforme, ampak so vse bolj vključene v politične programe strank, ki vstopajo v parlamente v EU in v zakonodaje držav članic. Podoben razvoj je mogoče opaziti v ZDA in Avstraliji. Zdi se, da takšne preobrazbe v družbah, vladah in institucijah odražajo vse večjo amnezijo glede lekcij obeh svetovnih vojn 20. stoletja in vlogo, ki so jih bile deležne Evropa, ZDA in Avstralija pri razvoju povojnega pravnega okvira, ki temelji na skupni, čeprav nepopolni, zavezanosti človekovim pravicam. V knjigi so predstavljene posamezne nacionalne analize, ki razkrivajo nastajajoči trend "krimigracij", ne glede na posebnosti nacionalnih zakonodaj in notranjo politično dinamiko. Z zbiranjem izvirnih prispevkov znanstvenikov, ki temeljijo in se osredotočajo na vsako od teh regij, knjiga obravnava predvsem vzroke in učinke kriminalizacije migracij v začetku 21. stoletja. Naslavlja neposredne vzroke za te trende in spodbuja bralce, da premislijo o širšem političnem in družbeno-zgodovinskem kontekstu teh trendov. Pomembno je, da knjiga to stori tako, da poudari vezi med kriminalizacijo migracij in enakostjo, rasizmom in ksenofobijo. Prispevki članic programske skupine: KOGOVŠEK ŠALAMON, Neža, FRETT, Barry, KETCHUM, Elizabeth Stark. Global crimmigration trends. V: KOGOVŠEK ŠALAMON, Neža (ur.). Causes and consequences of migrant criminalization, (Ius gentium, ISSN 1534-6781, vol. 81). Cham: Springer. cop. 2020, str. 3-25. [COBISS.SI-ID 22953475] KOGOVŠEK ŠALAMON, Neža. EU conditionality in the Western Balkans : does it lead to criminalisation of migration?. V: KOGOVŠEK ŠALAMON, Neža (ur.). Causes and consequences of migrant criminalization, (Ius gentium, ISSN 1534-6781, vol. 81). Cham: Springer. cop. 2020, str. 131-155, tabele, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 22953987] JALUŠIČ, Vlasta. Less than criminals : crimmigration "law" and the creation of the dual state. V: KOGOVŠEK ŠALAMON, Neža (ur.). Causes and consequences of migrant criminalization, (Ius gentium, ISSN 1534-6781, vol. 81). Cham: Springer. cop. 2020, str. 69-87. [COBISS.SI-ID 22953731] BAJT, Veronika. Crimmigration and nationalist paranoia. V: KOGOVŠEK ŠALAMON, Neža (ur.). Causes and consequences of migrant criminalization, (Ius gentium, ISSN 1534-6781, vol. 81). Cham: Springer. cop. 2020, str. 171-189. [COBISS.SI-ID 22954243]
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 22953219Prispevek izhaja iz predpostavke, da demokratični boj za (državno) oblast ni sestavljen samo iz izmenjave racionalnih argumentov, ampak je sam po sebi čustven in afektiven. Desničarski populistični in nacionalistični afektivni diskurz lahko prinese politični kapital s širjenjem strahu, pa tudi z antagonističnimi distinkcijami med "zdravim razumom" ljudstva, tj. »nas tukaj spodaj«, odmaknjenostjo in hladnostjo političnega razreda, »tistih zgoraj«, in t.i. Drugimi, migranti in begunci, ki jim ni moč zaupati in ogrožajo "večino". Ti diskurzi so se po "poletju migracij" leta 2015 po Evropi intenzivirali, vključno z Avstrijo in Slovenijo, dvema državama na tako imenovani balkanski migracijski poti. Cilj prispevka je analizirati in teoretizirati nacionalne populistične mobilizacijske in komunikacijske strategije s pogledom na afektivno vladnost. Katere afekte so desničarski nacionalni populisti mobilizirali v Avstriji in Sloveniji od leta 2015, ko sta obe državi sprejeli zakonodajo o zajezitvi pravic migrantov? Kako populistične antagonizme (kot so antielitizem, osredotočenost na ljudstvo in poustvarjanje drugega) modulirajo afekti? Kako stranke ustvarjajo ekskluzivno in izključujoče afektivno vzdušje? In do kakšnega upravljanja ljudi in vladanja vodi afektivno polnjenje populističnih antagonizmov?
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 40231427Slovensko sociološko društvo je urednicama dr. Ani Podvršič in dr. Maji Breznik za knjigo Verige globalnega kapitalizma (Založba Sophia, 2019) podelilo priznanje za znanstveno delo na področju sociologije. Avtorici sta s knjigo predstavili novo raziskovalno področje, ki proučuje integracijo podjetij v globalne sisteme proizvodnje in potrošnje. Z metodološko inovativnimi, empirično utemeljenimi in teoretsko razdelanimi analizami je zbornik predstavil novi miselni horizont, katerega naloga je, da pojasni vprašanje neenakega razvoja regij v času globalizacije proizvodnih in dobavnih verig.
E.01 Domače nagrade
COBISS.SI-ID: 301722880Prispevek analizira, kako se različne oblike populizma razlikujejo od enega institucionalnega okvira do drugega, poleg tega pa zagovarja tezo, da se populizmi manifestirajo v skladu z načeli in mehanizmi, ki prevladujejo v specifičnih družbenih poljih. Glavni cilj prispevka je tako dvojen: prvič, opozarja na številne razlike v retoriki, vsebini in slogih, ki obstajajo na različnih polih družbenih, političnih in medijskih prostorov. Drugič, na stičišču političnega in novinarskega polja ter v sferi nevladnih organizacij in družbenih gibanj preiskuje cepitve, ki so značilne za kompleksen in heterogen pojav populizma. Avtor predstavi prve ugotovitve aktualne empirične študije, ki analizira široko paleto političnih odzivov v omenjenih družbenih poljih, predvsem ko se je povečalo število prihodov beguncev in migrantov v Slovenijo - od leta 2015 dalje. V prvi vrsti trdi, da je bila »begunska kriza« v lokalnem prostoru (2015 in 2016) pomembna točka ponovne reinvencije socialno-liberalnega konsenza (Gonzalez Villa, 2017) in reintegracije skrajne desnice po krizi neoliberalne hegemonske formacije (od 2010-2014). Po drugi strani prispevek podrobneje analizira pojem vključujočega in participativnega populizma (Dzur in Hendriks 2018) ter argumentira, kako so različni zunajparlamentarni (civilnodružbeni) akterji elaborirali kritične argumente (v različnih objavljenih peticijah, manifestih, javnih pismih itd.) ter v svoje odzive vključiti številne participativne prakse družbenih gibanj: proteste, koordinacijske skupine in sestanke, delavnice itd. Avtor prispevek zaključi z interpretacijo novinarskega diskurza in vloge populizma v poročanju slovenskih medijev v zadnjih petih letih. Avtor poda oceno vloge slovenskih medijev v diskurzivni reprodukciji beguncev in migrantov kot »zunanjih« ter interpretira vlogo novinarjev kot pospeševalcev, ustvarjalcev in reproducentov ksenofobnega ter izključevalnega populizma.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 27280899