Zaradi paleogeografske lege našega ozemlja so paleontološki dokazi iz mejnega intervala med paleozoikom in mezozoikom v Sloveniji pomemben prispevek k svetovno usmerjenim raziskavam. Na osnovi prvega pojava konodotne vrste Hindeodus parvus smo na Žirovskem ozemlju prvič v Sloveniji paleontološko določili permsko-triasno mejo v skladu z veljavnimi mednarodnimi kriteriji (Kolar-Jurkovšek & Jurkovšek, 2007). Dosežek temelji tudi na lastnih raziskavah permsko- triasnega intervala na širšem prostoru Dinaridov (Aljinović et al. 2006, Sudar et al. 2007).
COBISS.SI-ID: 1427797
Obravnavano ozemlje v osrednji Sloveniji je bilo razdeljeno na 78 365 pobočnih enot za katere je bilo izračunanih 24 statističnih spremenljivk. Z multivariatno (faktorsko) analizo je bila najprej testirana povezava med tako določenimi dejavniki plazov in porazdelitvijo obstoječih plazov, potem pa je bila določena pomembnost posameznih prostorskih dejavnikov za nastanek plazov. Določena so bila nevarna območja in določene verjetnosti ogroženosti glede na poseljenost in infrastrukturo.
COBISS.SI-ID: 1202005
V Bovški kotlini, ki sta jo prizadela potresa 1998 in 2004, smo resonančne učinke raziskali s 124 meritvami mikrotremorjev na 7 km2 velikem območju ter z meritvami v 20 stavbah. Frekvenčno območje povečane ranljivosti prevladujočih stavb je med 7 in 11 Hz. To območje se prekriva z lastno frekvenco sedimentov med 6 in 12 Hz, ki prevladuje na karti meritev na prostem površju. Nevarnost resonance med tlemi in stavbami je v večjem delu Bovške kotline zato velika in je zagotovo prispevala k večjim poškodbam stavb. Velike razlike v lastni frekvenci so posledica zelo heterogene sedimentov v kotlini
COBISS.SI-ID: 1398613
Članek obsega izpeljavo potenčne funkcije oblike z = aprp kot cenilke za sprememb volumna vrtače v času njenega razvoja na osnovi prejšnjih raziskav, ki temeljijo na uporabi Fourierjevih tehnik. V nadaljnjem izvaja vrednosti parametrov ap in p za dve vzorčni lokaciji na klasičnem krasu jugozahodne Slovenije. Ugotavlja presenetljivo stabilnost vrednosti parametrov ne glede na lokacijo ali velikost vrtač. Zaključuje, da postajajo vrtače v času razvoja vse globlje, kar je posledica stožčasto oblikovanega dela pobočij v živi skali.
COBISS.SI-ID: 554334
Posebej izpostavljamo dejavnost PS pri izdelavi novih geoloških kart. Do konca programskega obdobja ali v letu 2009 je/bo izšlo pet novih geoloških kart, ki so jih izdelali sodelavci PS ali raziskovalci, ki delujejo znotraj organizacijskih okvirov PS. Vse karte izdaja Geološki zavod Slovenije.
COBISS.SI-ID: 238635776