P1-0055 — Zaključno poročilo
1.
Biofizika DNK

Naše delo na biofiziki DNK v zadnjem obdobju je vodilo do povabila k sodelovanju pri dveh pomembnih preglednih člankih. V prvem je opisano trenutno stanje na področju elastičnih lastnosti DNK, predvsem status Euler-Kirchhoffovega modela elastičnosti za filamente DNK različnih dolžin. Drugi članek, napisan za najuspešnejši učbenik za gensko terapijo, opisuje trenutno stanje biofizikalnega razumevanja kompleksov DNK z lipidi in polielektroliti, ki so še posebno pomembni za gensko terapijo, razumevanje njihovih biofizikalnih lastnosti pa prispeva k uspešnejši formulaciji njihovih komponent.

COBISS.SI-ID: 1981540
2.
Neposredna meritev tridelčne interakcije v koloidih

Neposredno smo izmerili tridelčni prispevek k elektrostatični interakciji med tremi koloidi v elektrolitski raztopini. Pokazali smo, da je tridelčna interakcija primerljivega velikostnega reda in dosega kot dvodelčna. Enako smo kasneje pokazali še za štiridelčne prispevke in zaključili, da mnogodelčni razvoj senčenih elektrostatskih interakcij šibko konvergira. Ta študija je prva neposredna meritev tridelčnih interakcij v fizikalnih sistemih in predstavlja pomemben korak naprej k razumevanju mnogodelčnih interakcij in k razumevanju elektrostatičnih interakcij v koloidnih raztopinah.

COBISS.SI-ID: 18151463
3.
Raziskovanje tekočekristalnih faz kompleksnih molekul

Tekočekristalne faze kompleksnih molekul tvorijo vrsto kompleksnih struktur. Teoretično smo napovedali in eksperimentalno potrdili, da je najpomembnejše gonilo za kompleksnost struktur lokalnost intermolekularnih interakcij, ki jih je mogoče opisati fenomenološko. Tako smo opisali razloge za nastajanje labirintov v prostostoječih filmih in modulacijo zaradi sklopitve med divergenco polarizacije in nagibom molekul, ki je posledica zloma kiralne simetrije. Razvili smo model, ki omogoča konstrukcijo elektronske gostote iz rentgenskih meritev in neposredno primerjavo med teorijo in eksperimentom.

COBISS.SI-ID: 14311688
4.
Samopodvojevanje fosfolipidnih mehurčkov kot model samopodvojevanja celic

Na osnovi zamisli, da so se celični procesi razvijali med evolucijo iz pojavov, značilnih za same membrane, smo razvili model samopodvojevanja fosfolipidnih mehurčkov. Raziskali smo razmere, v katerih iz enega sprva okroglega mehurčka nastaneta dva nova, ki sta po obliki enaka prvotnemu. Izpeljani potrebni pogoj za samopodvojevanje, ki povezuje mehanske lastnosti membrane, njeno prepustnost za vodo in čas podvojitve njene površine, predstavlja osnovo za mehanizem selekcije: mehurčki, ki ustrezajo pogoju in ki imajo najkrajši čas podvajanja, se bodo množili hitreje od vseh drugih.

COBISS.SI-ID: 18573017
5.
Morfologija skupkov vesiklov

Teoretično smo se lotili doslej razmeroma slabo raziskanega problema morfologije skupkov lipidnih vesiklov in numerično raziskali obliko dubletov. Ugotovili smo, da je stična ploskev vesiklov v režimu šibke adhezije ravna in dublet osnosimetričen, v režimu močne adhezije pa je stična ploskev neosnosimetrična sigmoidna. Z enako metodologijo smo preučili tudi stabilnostni diagram dvorazsežnih vesiklov, ki predstavljajo presek enostavnih slojevitih tkiv prizmatičnih celic, kakršno je na primer endotelijsko. Ti rezultati pomembno prispevajo k razvoju fizikalnih modelov strukture bioloških tkiv.

COBISS.SI-ID: 22325721