Pri genskih transformacijah smo po uspešni stabilni transformaciji gfp gena v tobak natančno proučevali izražanje vnešenega gena na listih T1 in T2 transgenih rastlin. Nestabilno izražanja gfp gena v naslednjih generacijah transgenih rastlin (mozaicizem) je bil povod za študije genske ekspresije in utišanja genov. Zaključili smo, da je najverjetnejši vzrok utišanja genov multiplo število vnešenih kopij gfp gena, še nepojasnjen pa je ostal vzrok ekspresije le v nekaterih celicah sicer genetsko homogenih T2 rastlin.
COBISS.SI-ID: 4049529
Trave in detelje so v Sloveniji ključnega pomena, saj predstavljajo večino kmetijskih površin. V letu 2004-2006 smo izvajali raziskave genoma pri vrstah detelj, da bi ovrednotili genomsko, kromosomsko in gensko raznolikost oz. sorodnost. V navedeni študiji smo kot prvi poročali o variabilnosti genoma izbranih najpomembnejših vrst detelj ter jih dodatno karakterizirali z molekulsko filogenetsko študijo. V študiji smo ugotovili večje napake pri taksonomski karakterizaciji nekaterih akcesij, prejetih iz genskih bank, zato smo to problematiko podrobneje raziskali.
COBISS.SI-ID: 4573561
Pri vrednotenju genetske variabilnosti pri oljki smo uporabili dva markerska sistema za molekulsko analizo ter primejali domače in toskanske sorte oljk. Ugotovili smo »avtohtonost« nekaterih domačih sort oljke kot tudi tesno povezanost nekaterih domačih sort s Toskanskimi, od koder so bile v preteklosti tudi prenešene. V članku so tudi izčrpno predstavljeni pristopi in načini vrednotenja genetske variabilnosti.
COBISS.SI-ID: 3882873
Skupina je razvila diagnostičen marker za določanje letalnega patotipa Verticillium albo-atrum. To je prvi patotipsko specifičen diagnostični marker pri Verticillium nasploh. Marker je bil testiran na različnih vrstah Verticillium ter sorodnih gliv in na številnih izolatih V. albo-atrum s čimer smo verificirali njegovo specifičnost. Razviti diagnostični protokol je priporočen s strani evropske organizacije za varstvo rastlin.
COBISS.SI-ID: 4092537
Z uporabo AFLP in mikrosatelitnih genetskih kart izdelanih na podlagi dvojnega pseudotestnega križanja smo določili lokacijo in vplive kvantitativnih lokusov za lastnost (QTL) vsebnosti alfa-kislin. Potomci so segregirali za lastnost vsebnosti alfa kislin kvantitativno v letih 2002, 2003 in 2004. QTL analiza je pokazala 4 domnevne QTL markerje na skupinah povezanosti (LG) na ženski karti. QTL-ji so pojasnili 11.9 do 24.8% fenotipske variance. Najbolj obetaven QTL, ki bi se uporabil v postopku žlahtnjenja s pomočjo markerjev je alpha2, katerega vrh sovpada natančno z AFLP markerjem.
COBISS.SI-ID: 4092793