Serija študij (citirana le ena) obravnava vpliv povečane depozicije atmosferskega N na prehranske razmere šotnih barij in ombrotrofnih vrst šotnega mahu Sphagnum sp. ter emisijo C iz ombrotrofnih barij v Evropi. Zaradi večje preskrbe barij z N prihaja do pospešene dekompozicije, kar posledično prispeva k intenzivnejši emisiji CO2 in DOC iz barjanskih ekosistemov. Obstaja resna nevarnost, da se spremeni njihova vloga kot ponorov C (nizka stopnja dekompozicije in posledično akumulacija rastlinskih ostankov v obliki šote).
COBISS.SI-ID: 1781414
Ćlanek obravnava problematiko grmovne vrste na zgornji gozdni meji, ki jo pretežno ogroža zaraščanje nekdanjih pašnih površin. V raziskavi smo analizirali gensko variabilnost znotraj diskunktnih populacij Dinaridov in jih primerjali z osrednjimi populacijami Altaju. Genetska homogenost vseh populacij kaže na nujnost ohranjanja obstoječuh populacij na rastiščih z ustreznimi ukrepi zaviranja zaraščanja pašnih površin.
COBISS.SI-ID: 1653670
V članku na osnovi rezultatov projekta 5OP EU NATMAN prikazujemo vplive prostorske razporeditve, faz razkroja in debelinse velikih lesnih ostankov na pestrost gliv in mahov. Biodiverziteto smo raziskovali v pragozdnih rezervatih v Sloveniji, na Madžarskem, Nizozemskem, v Belgiji in na Danskem. Predlagani so ukrepi za ohranjanje in gospodarjenje z gozdovi.
COBISS.SI-ID: 1676966
Predstavitev rezultatov v svetovnem merilu prve študije vpliva kronično povišane koncentracije ozona v atmosferi na ektomikorizo odraslega drevja v sestoju (sprememba združbe ektomikoriznig gliv in prehodno povečano število kratkih korenin v zgornjih 20 cm tal).
COBISS.SI-ID: 1839014
Na osnovi smrekovih kronologij z dveh rastišč smo preučili potencial navadne smreke kot paleoklimatskega arhiva v jugovzhodnih Alpah v Evropi. Maksimalne gostote kasnega lesa dobro korelirajo s septembrskimi temperaturami, to je obdobjem, ko poteka lignifikacija celičnih sten. Stabilni izotop ogljika kaže največji potencial za dendroklimatološke analize smreke, saj je bil odziv na obeh rastiščih, nižinskem in gorskem, istosmeren. Kronologije višinskih prirastkov so relativno neobčutljive na klimatske dogodke in so vezane predvsem na sestojne razmere in gojitvene ukrepe.
COBISS.SI-ID: 2249894