Avtorja se ukvarjata s široko zastavljenim raziskovalnim vprašanjem o razmerju med zaupanjem in uspešnostjo sodobnih organizacij. Njun prispevek temelji na analizi posrednih in neposrednih učinkov različni tipov zaupanja na uspešnost organizacije. Na podlagi analize podatkov, zbranih med majhnimi in srednje veliki podjetji (SMEs) v Sloveniji in Bosni in Hercegovini pokažeta, kako zaupanje v institucije in poslovne partnerje v prvem koraku pogojuje izbor mehanizma upravljanja ekonomskih transakcij, v drugem koraku pa uspešnost podjetja. V okolju, ki generira institucionalno zaupanje, se podjetniki odločajo, da svoje transakcije v veliki meri utemeljijo na medosebnem zaupanju in ne na pogodbi. Prav nasprotno pa v okolju, za katerega je značilna nizka stopnja institucionalnega zaupanja prevladujejo pogodbe kot osnovni mehanizem upravljanja medorganizacijskih odnosov. Ekonomska uspešnost podjetja je povezana z izrabo poslovnih priložnosti iz kroga šibkih socialnih omrežij, ki pa jih podjetniki izrabljajo le v okolju z visoko stopnjo institucionaliziranega in medosebnega omrežja. V nasprotnem primeru so transakcije omejene s pogodbami, na eni strani, in jedrom socialnega omrežja tesnih vezi, na drugi strani. Ne eno in ne
COBISS.SI-ID: 24370525
Avtorica proučuje tematiko, ki je postavljena v presečišče dveh velikih procesov ob koncu 20. stoletja: padec komunizma in pojav globalizacije. V tem kontekstu jo zanima predvsem vpliv socialnih omrežij, političnih in ekonomskih elit, ter kulturnih dejavnikov na različne odgovore evropskih postsocialističnih držav na liberalizacijo trga tujih investicij, s katero so se te soočile ob prehodu iz socializma v kapitalizem. Študija obravnava primere enajstih postsocialističnih držav v obdobju prvih desetih let po tranziciji. Avtorica pokaže, da tuje investicije v tem obdobju odražajo aktivno vlogo držav pri iskanju ravnotežja med neoliberalnimi pritiski v mednarodni areni in poskusi protekcionizma v domači areni. Drugi pomemben prispevek knjige je, da opozori na nezadostnost klasičnega ekonomskega modela tveganj in koristi pri pojasnjevanju opazovanega pojava. Namesto racionalnega razmisleka so na odločitve ekonomskih in političnih elit vplivali praktični, strateški razmisleki, ki so temeljili na vpletenosti v socialna omrežja, podedovanih institucionalnih praksah ter različnih razumevanjih in interpretacijah družbenih in ekonomskih procesov. Avtoričini argumenti so vseskozi podprti z analizo večjega števila mednarodnih kvantitativnih in kvalitativnih podatkovnih baz.
COBISS.SI-ID: 26980445
Članek se loteva obravnave treh različnih tipov zaupanja, ki imajo vpliv na ekonomsko uspešnost organizacije. V prvem delu avtor najprej pokaže, da je potrebno razlikovati med medosebnim, omrežnim in institucionalnim zaupanjem. V nadaljevanju analizira vzročne mehanizme, preko katerih vsak od navedenih tipov zaupanja vpliva na ekonomsko uspešnost. Medosebno zaupanje spodbuja kooperacijo med udeleženci ekonomskih transakcij, omrežno zaupanje omogoča koordinacijo med akterji, institucionalno zaupanje pa participacijo akterjev v menjavi. Ali bodo akterji za svoj uspeh potrebovali tesno sodelovanje, ohlapno koordinacijo ali zgolj čim večjo participacijo potencialnih partnerjev, je odvisno od narave projekta, ki se ga lotevajo. Razlikovanje med tipi zaupanja v organizaciji in pripadajočimi mehanizmi, s katerimi ti vplivajo na rezultat, pripomore ne le k boljšemu razumevanju razmerja med zaupanjem in ekonomsko uspešnostjo, temveč predstavlja tudi dobro vodilo za boljše oblikovanje razvojnih politik.
COBISS.SI-ID: 24679517
Prispevek v zborniku je rezultat skupnega dela avtorjev na mednarodnem projektu na temo aktivnega državljanstva in socialnega kapitala, ki je vključeval 12 evropskih držav in med leti 1999-2002 oblikoval mednarodno podatkovno bazo s tega področja. Omenjeni prispevek se osredotoča na analizo socialnih omrežij s poudarkom na njihovem političnem potencialu. Politični potencial omrežij avtorja opredeljujeta kot tiste značilnosti omrežij, ki vplivajo na povečano participacijo državljanov, bodisi v klasičnih organiziranih oblikah participacije (politične stranke, skupine pritiska, prostovoljne organizacije), bodisi v neformalnih političnih gibanjih in iniciativah. Med te lastnosti sodijo: velikost socialnega omrežja, moč vezi in pogostost politične komunikacije. Na podlagi primerjalne analize avtorja ugotavljata velik razkorak med omrežji severno in zahodno evropskih družb, ter omrežji južno in vzhodno evropskih druž. Prva so velika, redka in dualistična v smislu, da so sestavljena iz jedra močnih vezi, ki ga obdaja periferija šibkih vezi, ter izvor pogoste politične komunikacije in deliberacije. Druga so majhna, gosta, izolirana, stkana okoli močnih vezi. Politična komunikacija v njih je v veliki meri odvisna od socialnega konteksta druženja in je ni najti v nepolitičnih kontekstih. Avtorja zaključita, da prvi tip omrežij spodbuja politično participacijo v smislu "politike izbire", drugi tip omrežij pa v smislu "politike lojalnosti".
COBISS.SI-ID: 25797213
Članek se najprej osredotoča na več institutov prava beguncev iz nacionalne zakonodaje v povezavi z nacionalno sodno prakso, pri čemer je poudarek na primerjavi nacionalne ureditve z odgovarjajočimi pravnimi viri EU in mednarodnimi standardi. Na podlagi kvalitativne analize nacionalne sodne prakse avtor podaja oceno izkušenj in učinkov relevantnih sodišč na oblikovanje prava beguncev v Sloveniji. Ugotovitve vodijo avtorja k postavitvi teze, da je glavni izziv sodne dejavnosti na področju prava beguncev, ki je primer zelo komleksne in globalne pravne discipline, ki posega na več ravni ustavnega in mednarodnega prava, v nujnosti izboljšanja institucionalne kakovosti sodstva. V tem smislu avtor postavi šest prioritet za razvijanje boljših menedžerskih kapacitet v sodstvu, kajti brez tega po njegovem mnenju ne bo mogoče upravljati povečanega pripada tovrstnih zadev v prihodnosti, ne bo mogoče zagotoviti integritete prava na tem področju, harmonizacije pravil in standardov znotraj EU ter namena po učinkoviti zaščiti beguncev na podlagi mednarodnega prava.
COBISS.SI-ID: 25227357