Prispevek izhaja iz predpostavke, da na razlike v razumevanju vloge in vrednotenja izobraževanja bolj kot starost vplivajo življensjke in bivanjske okoliščine ter socialna omrežja posameznika. Na temelju analize kvalitativnih podatkov v dveh časovnih točkah (leta 1987 in 2005) avtorici ugotavljata, da se s starostjo zmanjšuej pripravljenost za učenje in dejanska vključenost starejših v različne učne dejavnosti.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 34541922Raziskava podaja pregled ukrepov in učinkov nacionalnih politik v 22 članicah EU v okviru evropske politike boja proti brezdomstvu in socialni izključenosti.Ugotavlja, da se stanovanje vrača na dnevni red evropskih politik – med novimi članicami kot vprašanje nizke kakovosti in dostopnosti stanovanj, med starimi članicami kot pomanjkanje socialnih najemnih stanovanj in pojav konfliktnih žarišč v zvezi s stanovanjem specifičnih ranljvih skupin - imigrantov, etničnih manjšin.
D.06 Zaključno poročilo o tujem/mednarodnem projektu
COBISS.SI-ID: 26817629Z izdelavo anketnega inštrumenta in obdelavo podatkov reprezentativnega vzorca 4009 slovenskih gospodinjstev je pridobljen vpogled v stanje stanovanjske oskrbe slovenskih gospodinjstev, njihovih potreb in virov, izpostavili ogrožene skupine ter identificirali pretekle in napovedane stanovanjske strategije in selitvene namene v prostoru. Prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji so odmevno uporabili akterji na področju stanovanjske politike in stanovanjskega trga.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 229433600Prispevek obravnava vlogo zasebnih neprofitnih organizacij v slovenskem sistemu blaginje v okviru primerjalne analize z ostalimi postsocialističnimi družbami in drugimi evropskimi državami. Temelji na podatkih raziskave o slovenskih neprofitnih organizacijah, v kateri je uporabljena metodologija 'Johns Hopkins Comparative Nonprofit Sector Project.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 25824861V članku je postavljeno raziskovalno vprašanje, ali so dejavniki, ki vplivajo na razvoj pripadnosti soseski isti različnih kontekstih, tj. tipih sosesk. Opazovana sta bila dva tipa sosesk: večja povojna soseska, za katero so značilni večstanovanjski bloki ter soseska z individualnimi hišami. Študije primera so bile izvedene v dveh soseskah v Ljubljani.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 27724381