1.

ŠIVIC, Urša, TERSEGLAV, Marko, VRČON, Robert. Bela Krajina in Kostel : zvočni primeri izvirne ljudske glasbe

Izbor dokumentarnih posnetkov belokranjskih ljudskih pesmi zajema obdobje od prvih zvočnih snemanj leta 1914 do danes, kar prikazuje melodično in tematsko-vsebinsko raznolikost belokranjskega pesemskega izročila.

F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine

COBISS.SI-ID: 243227136

2.

Golež Kaučič, M. Romanje, romarji in božje poti v slovenski ljudski pesmi in sodobni književnosti.

V slovenskem ljudskem pesemskem izročilu je motivika romanja, romarjev in božjih poti velikokrat tematizirana. Poleg romarskih pesmi, ki so posebna zvrst nabožnih, poznamo tudi nekaj legendarnih pripovednih pesmi – balad, ki pojejo o romarskih poteh, ljudeh, romarskih svetiščih.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 27595821

3.

Golež Kaučič, M.. Slovenska ljudska pesem na križišču vplivov, dotikanj in opozicij vzhoda, zahoda, juga in severa

Predavanje na University of Glasgow, Chrichton University Campus, Dumfries, Škotska - Velika Britanija: javno predavanje za celotno Univerzo: 12. oktober 2006; Predavanje je predstavilo položaj Slovenije v Evropi skozi slovenske ljudske pesmi ter pojav tujih narodov in etnij skozi posamezna besedila ljudskih balad.

B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi

COBISS.SI-ID: 25817133

4.

M. Klobčar in M. Golež Kaučič, M.Pisk, M. Kovačič. Ljudska pesem kot družbeni izziv

Med 13. in 15. aprilom 2005 so svoje poglede na vlogo ljudske pesmi in spreminjajočo se podobo v družbi v okviru simpozija Ljudska pesem kot družbeni izziv med seboj soočili domači in tuji raziskovalci. Povod za to znanstveno srečanje je bila namreč stoletnica velike zbirateljske akcije – Das Volkslied in Österreich.

B.01 Organizator znanstvenega srečanja

COBISS.SI-ID: 24912685

5.

Šivic, Urša. Slovensko večglasno petje: mit ali resničnost

Članek predstavlja načine slovenskega večglasja in slovenske 'zvočne pokrajine'; te so nastale na podlagi prvih terenskih posnetkov, torej stanja vokalne dediščine sredine 20. stoletja. Danes predstavljajo 'zvočne pokrajine' idealizirane, šolsko pravilne zvočnosti posameznih pokrajin, današnje stanje ljudskega petja in njegovih načinov pa nam kažejo drugačno podobo: na eni strani še ohranjeno tradicionalno petje, po drugi strani obnovljeno, naučeno petje in s tem nove oblike.