Knjiga prinaša urejen in izčrpen pregled numeričnih modelov razvoja kraških vodonosnikov. Na podlagi teh odgovarja na vprašanja, kako hitro in kje se v različnih pogojih razvijajo kraški kanali ter kateri parametri vplivajo na njihov razvoj. Na podlagi številnih scenarijev razvoja 2D razpoklinskih mrež so podrobno analizirani dinamika razvoja in procesi, ki jo pogojujejo. Knjiga je bila ocenjena v več mednarodnih revijah in velja za temeljno delo s področja modelov razvoja kraških vodonosnikov.
COBISS.SI-ID: 220478208
Z laboratorijskim modeliranjem z mavcem nam je uspelo ponazoriti nastanek in oblikovanje podtalnih kamnitih zob, kar je s pridom koristilo poglabljanju znanja o novo odkritih kamnitih gozdovih na dolenjskem krasu in kitajskih kamnitih gozdov, ki jih proučujemo že več let. Novo znanje nam je v pomoč pri razkrivanju razvoja naše kraške naravne dediščine, kot teoretski doprinos se vpisuje v zakladnico mednarodnega krasoslovnega znanja, posredno pa boljše poznavanje krasa omogoča njegovo smiselno rabo in varovanje.
COBISS.SI-ID: 29299042
Članek predstavlja eno izmed prvih raziskav o vrstni pestrosti epikraške favne. Opisana je izvirna metoda vzorčenja epikraške favne, na podlagi katere je prispevek te favne k celokupni podzemeljski biodiverziteti tako velik. Metoda omogoča zelo popolno in celostno vzorčenje, kar je nedvomno izviren doprinos na področju speleobiologije. Na podlagi vrstne krivulje kopičenja in Chao ocene smo ugotovili, da tri do štiri mesečno vzorčenje epikraške favne v petih jamah ter v petih curkih v vsaki jami zadostuje, da najdemo 90% vseh vrst v prenikli vodi.
COBISS.SI-ID: 26450221
Od leta 2004 opravljamo redna mesečna merjenja tektonskih mikro-premikov. V članku so podani rezultati iz Postojnske jame, Vremščice (Raški prelom) in doline Učje (Idrijski prelom). Na površju so premiki precej večji kot v Postojnski jami, vendar so med seboj dobro primerljivi.
COBISS.SI-ID: 1422677
Knjiga predstavlja rezultate desetletnih raziskav jamskih sedimentov na 19 lokacijah. Paleomagnetne raziskave sedimentov so prinesle presenetljive rezultate glede starosti sedimentov v jamah in na površju in s tem tudi prve podrobne informacije o razvoju krasa. Najpomembnejši rezultat so datacije številnih sedimentov, ki so precej starejši kot je bilo prej domnevano. V kombinaciji z drugimi metodami (biostratigrafijo) smo premaknili možen začetek zapolnjevanja jam s sedimenti pod mejo terciar/kvartar (dve starosti izstopata: 1.8 – 3.6 in 4.1 – 5.4 Ma).
COBISS.SI-ID: 237816832