Osnovna podmena je v tem, da Heglov absolutni idealizem ni le izraz edinstvenega zgodovinskega momenta, ki je bil nepovrnljivo zgubljen skozi modernizacijo, z dobo naravoslovja in materialnega napredka, temveč je mogoča in nadvse plodna takšna “vrnitev k Heglu”, ki v polni meri upošteva neznanske zgodovinske spremembe zadnjih dveh stoletij. Raziskava razdela nov pojem dialektike, ki je osredotočen na idejo paralakse: dialektično “protislovje” je reinterpretirano kot paralaktični premik med dvema vidikoma, ki ne moreta konvergirati, četudi se nanašata na isto vsebino.
COBISS.SI-ID: 921735
Osnovna tema raziskave je kritični pretres razmerja med etiko in politiko, razmerja, ki ima sicer dolgo zgodovino in se pogosto postavlja v sodobnih političnih teorijah. Pri tem prevladuje mnenje, da mora biti vsaka politika, ki se hoče izogniti totalitarni skušnjavi, utemeljena v nekih trdnih ne-političnih etičnih vrednotah. Nasproti temu raziskava dokazuje, da je v današnji dobi nezaslišanih sprememb sama etika politizirana: etične norme ne pridejo same od sebe, ampak jih je treba kolektivno izbrati.
COBISS.SI-ID: 884359
Temeljna teza raziskave o konfrontaciji med mislijo Gillesa Deleuza in Jacquesa Lacan je v tem, da naša doba ni preprosto post-kartezijanska, kot se to običajno trdi, temveč da kartezijanska subjektivnost še vedno ponuja neizkoriščene možnosti, ki nam omogočajo razumevanje našega sedanjega položaja. Črpajoč iz velikih in nadvse vplivnih teoretskih dosežkov Deleuza in Lacana raziskava obsežno dokazuje, da ta dva sicer zoperstavljena misleca druži pojem subjektivnosti, ki se je ne da zvesti na to, kar običajno razumemo kot dediščino kartezijanskega cogita.
COBISS.SI-ID: 770439
Raziskava razvija interpretacijo krščanstva, ki je utemeljena v heglovski dialektiki in radikalni politiki emancipacije. Njena predpostavka je Heglova interpretacija krščanstva, pri čemer je Hegel nemara edini, ki je povlekel polne filozofske konsekvence iz krščanske triade Očeta, Sina in Svetega duha, tj., iz smrti boga in njegovega vstajenja v duhu kolektiva verujočih. Glavna teološka referenca raziskave je teologija “smrti boga” iz šestdesetih let (Thomas Altizer), njena kritična tarča pa je meglena novodobna duhovnost (npr. takoimenovani “zahodni budizem”).
COBISS.SI-ID: 932743
Glas je obdelan z vidika lingvistike, kjer nastopa kot element, ki se izmika lingvističnemu zajetju; dalje z vidika zgodovine metafizike, kjer nastopa kot element, ki je povzročal velike težave metafizičnim projektom od Platona do francoske revolucije; dalje z vidika razmerja do telesa, kjer materialnost glasu predstavlja paradoks v razmerju do materialnosti telesa; z vidika etike, kjer je glas predstavljal vodilno metaforo glasu vesti v vsej tradiciji od Sokrata do Heideggra; z vidika politike, kjer glas vstopa v konstitucijo političnega v napetosti do črke zakona.
COBISS.SI-ID: 31324770