1.

Vpliv postenja na metabolno aktivnost in sestavo maščobnih kislin pri podzemskih in površinskih postranicah

Sestavo maščobnih kislin (FA), aktivnost elektronskega transportnega sistema (ETS) in dihanje (R) smo v obdobju postenja določali pri jamski (Niphargus stygius) in površinski (Gammarus fossarum) vrsti postranic. V skladu z meritvami ETS in R, je N. stygius počasneje trošil FA kot pa G. fossarum. Medvrstne razlike so se pokazale tudi v izkoriščanju posameznih skupin FA. To je prvi članek, ki povezuje aktivnost ETS in spremembe v koncentraciji posameznih FA v obdobju postenja.

COBISS.SI-ID: 2139471

2.

Vpliv svetlobe na porabo kisika pri podzemni in površinski vrsti postranice

V članku je opisan vpliv svetlobe na intenzivnost dihanja pri dveh vrstah postranic (raki), od katerih živi ena v površinskih vodah (Gammarus fossarum), druga pa v podzemnih (Niphargus stygius). Rezultati kažejo, da ima površinska vrsta 3x višji bazalni metabolizem kot podzemna, a jo svetloba le malo moti. Motnja se namreč pokaže kot povečana intenzivnost dihanja. Osvetljevanje pa je bilo za podzemne vrste hud stres, kar lahko vodi tudi v smrt organizma. Tudi po prekinitvi osvetljevanja so imele jamske živali povišano dihanje še več kot 2 uri.

COBISS.SI-ID: 1734991

3.

Favna v nezasičeni kraški coni v centralni Slovceniji:

Nezasičena kraška cona (imenovana tudi epikras) je v zadnjih dveh desetletjih postala pomemben objekt hidroloških in bioloških raziskav. Pomembna je pri določanju kvalitete in kvantitete vode v krasu, obenem pa je okolje, bogato z visokospecializirano favno, med njimi izstopajo raki enakonožci. Veliko število je endemnih vrst in mnoge imajo zelo specifične prilagoditve za življenja v takem okolju. Opisani sta dve enemni vrsti, najdeni v jami Velika Pasica ter opisane njune morfološke prilagoditve.

COBISS.SI-ID: 1933391

4.

Opredelitev koncentracij tritija in drugih sevalcev gama sevanja v podzemni vodi Ljubljanskega barja

Vodonosnik Ljubljanskega barja, ki je zelo pomemben za oskrbo mesta Ljubljana s pitno vodo, ima kompleksno hidrogeološko zgradbo z različnimi vodonosnimi horizonti. V raziskavi podzemnih vod so bili uporabljeni izotopi tritij z ostalimi sevalci gama, kisik-18, devterij in vrsta ostalih hidrokemijskih parametrov: Ca2+, Mg2+, Na+, K+, Cl-, SO42-, NO3-, HCO3, konduktivnost in pH. Dobljeni rezultati omogočajo razvrščanje podzemnih vod glede na njihov izvor ter pojasnjujejo hidrogeološke razmere v spodnjem pleistocenskem vodonosniku.

COBISS.SI-ID: 22950951

5.

Identifikacija ostankov zdravil kot kot pokazatelja antropogenih vplivov na podzemno vodo Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja

Identifikacija ostankov zdravil kot kot pokazatelja antropogenih vplivov na podzemno vodo Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja Opis: V članku so predstavljene značilnosti pojavljanja kofeina, karbamazepina in propifenazona na območju vodonosnikov Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja. Ljubljansko polje in Barje sta pomembna vira pitne vode. Tovrstna onesnaževala so kazalec učinkovitosti delovanja kanalizacijskega sistema, na območjih brez kanalizacije pa tudi kazalec samočistilne sposobnosti vodonosnika.

COBISS.SI-ID: 1716565