V sedimentu jezer za lehnjakovimi barierami na reki Krki smo analizirali koncentracije 18 glavnih, slednih in stranskih elementov, biogenih elementov in izotopsko sestavo sedimentiranega organskega ogljika, dušika, kisika in ogljika v karbonatu. S statistično obdelavo (analizo glavnih komponent (PCA), diskriminantno analizo (DFA) in splošnim regresijskim modelom) smo določili, kateri elementi so pretežno antropogenega (industrija, kmetijstvo, promet) in naravnega (terigenega) izvora. Nenavadno obnašanje stroncija pojasnjujemo s koprecipitacijo v avtigenem karbonatu v sedimentu za barierami.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 23356711Analiziramo možnosti uporabe Mg in ?18O paleotermometra na lehnjakih s 16 barier na reki Krke v Sloveniji. Opazne so velike razlike v izmerjenih in izračunanih temperaturah izločanja barier, še posebej na dveh točkah pred Žužemberkom, kjer izrazito naraste koncentracija Mg v pregradi. To propisujemo prisotnosti detritične dolomitne frakcije v lehnjaku, kar kažejo tudi močno povišane ?18O v karbonatu.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 23007527Predstavljamo rezultate monitoringa težkih kovin v glavni izvirih in ponikalnicah kraškega porečja reke Ljubljanice. Poudarek je na tistih prvinah, ki kažejo na obremenitev okolja zaradi delovanja industrije, prometa, kmetijstva ali urbanizacije: Al, As, Cd, Cl, Cr, Cu, Mn, Pb in druge. Rezultati bodo pripomogli k izboljšanju kriterijev za upravljanje in gospodarjenje s kraškimi vodnimi viri ter k optimizaciji strategije trajnostnega gosdpodarjenja s kraškimi vodnimi telesi. Prispevek k projektu so spoznanja na področju obnašanja glavnih, stranskih in slednih prvin v vodi v kraških sistemih.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1467221V prispevku primerjamo lehnjakove bariere iz dveh podobnih kraških lehnjakotvornih sistemov – reki Krka v Sloveniji in Krka na Hrvaškem. Pričakovali smo, da se bosta sistema ne glede na razlike v podnebnih razmerah obnašala podobno, glede na vodnatost obeh red. Pokazalo pa se je, da je hidrološka situacija Krke v Sloveniji veliko bolj kompleksna, predvsem zaradi različnih režimov napajanja, ki se neregularno izmenjujeo preko celega leta, tako da je temperaturni signal v lehnjaku pogosto v celoti zabrisan.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 22947367Obravnavamo izločanje karbonatnih tvorb z izrazito nizkimi ?13C in ?18O vrednosmi na alkalnih substratih v različnih okoljih. Sige v takih pogojih rastejo zaradi hitrega raztapljanja atmosferskega CO2 v močno alkalni raztopini z visoko koncentracijo Ca2+, za razliko od jamskih tvorb (kapnikov), ki se izločajo zaradi razplinjanja CO2 iz raztopine, prenasičene s karbonatnimi ioni. Na izotopsko frakcionacijo vpliva predvsem hitrost izločanja karbonata, ki je premo sorazmerna s pOH1/2.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 22947111