V članku je na primeru kmetijske rečne doline podana ocena primernosti uporabe lidarja za izboljšavo registra preteklih pokrajin (historic environment records – HERs). Na 25 km dolgem odseku doline ob reki Dove, na meji med grofijama Derbyshire in Staffordshire, so bili zbrani lidarski podatki s prostorsko ločljivostjo 2 m. Te podatke smo primerjali z obstoječim inventarjem arheoloških najdišč ter izbranim vzorcem navpičnih letalskih fotografij. Čeprav študija temelji na britanskem vzorcu, menimo, da so rezultati o upravljanju s kulturnimi viri pomembni tudi mednarodno.
COBISS.SI-ID: 29015853
V prispevku je opisana tehnologija laserskega skeniranja kot ena najboljših metod za zajem trirazsežnih prostorskih podatkov, ki se vedno bolj uporablja tudi pri študijah preteklih pokrajin. Digitalni model višin, ki je bil z metodo REIN izdelan za Kobarid z okolico je razkril do sedaj nevideno sliko ostalin človekovega delovanja in naravnih procesov na tem območju, od najzgodnejših gradišč, prek objektov prve svetovne vojne do bolj sodobnih sprememb pokrajine. Z naprednimi metodami vizualizacije smo ugotovili lokacije znanih arheoloških najdišč, nakazale so se tudi nekatere nove možne lege.
COBISS.SI-ID: 28641837
V raziskavi smo simulirali prostorsko prerazporeditev tipov gozdne vegetacije v Sloveniji, do katere bi lahko prišlo ob pričakovanih podnebnih spremembah. Potencialne prostorske spremembe gozdne vegetacije so bile analizirane v GIS okolju s pomočjo empiričnega modela, ki napoveduje prostorsko razporeditev gozdne vegetacije v odvisnosti od podnebnih in drugih parametrov. Rezultati simulacij na osnovi treh podnebnih scenarijev kažejo, da se bo vzorec razporeditve gozdne vegetacije menjal pod vplivom podnebnih sprememb. Rezultati so pomembni in relevantni tudi za upravljanje s kulturno dediščino.
COBISS.SI-ID: 2519974
Članek poda primerjavo med analitičnim senčenjem, ki je najpogostejši način prikaza digitalnih modelov reliefa in novo metodo prikaza z deležem vidnega neba. Senčenje omogoča uporabniku intuitivno prepoznavanje izoblikovanosti reliefa, vendar ima tudi pomembni pomanjkljivosti: zasičenost v sencah in nerazpoznavnost objektov, ki ležijo v smeri senčenja. V prispevku podana metoda računanja deleža vidnega neba, ki temelji na razpršeni osvetlitvi površja, te pomanjkljivosti odpravlja. Poleg izboljšanja razpoznavnosti majhnih reliefnih oblik deloma ohranja tudi berljivost širše topografije ozemlja.
COBISS.SI-ID: 32345645
Članek dokazuje, da učinkovita interpretacija lidarskih podatkov zahteva njihov ustrezen prikaz. Z novo metodo, ki temelji na difuzni osvetlitvi, je bilo mogoče kartirati prej neznana arheološka najdišča ter izboljšati že obstoječe zemljevide. Poleg študij preteklih kulturnih in naravnih pokrajin lahko metodo uporabimo tudi pri drugih znanstvenih disciplinah, kjer so nujni različni prikazi digitalnega modela višin in samodejne tehnike pridobivanja oblik, na primer v geografiji, geomorfologiji, kartografiji, hidrografiji, glaciologiji, gozdarstvu in pri upravljanju z naravnimi nesrečami.
COBISS.SI-ID: 32351021