Poglavje Estetika in estetsko danes: po Adornu v znanstveni monografiji Umetnost in estetika po Adornu je uvodoma posvečeno Adorovi analizi umetnosti in estetskega ter njegovi kritiki estetike kot samoreferenčnega miselnega sistema. Avtor obravnava Adornovo estetsko teorijo v luči modernističnih del, ki jih pogosto imenujemo avantgardna, pri čemer osrednjo pozornost posveti vprašanju skladnosti nekaterih umetnostnih smeri, form in žanrov z njihovo dobo, torej vprašanju o korespondenci umetnosti kot viziji sveta s taistim svetom, ki ga umetnost simbolno materializira.
COBISS.SI-ID: 31996973
Znanstvena monografija Aleša Erjavca obravnava izstopajoča stičišča umetnosti in politike ter političnega v 20. stoletju. Avtor pokaže, da je skozi celotno stoletje potekal konflikt med umetnostno avtonomijo ter politično instrumentalizacijo umetnosti. Avtor ugotavlja, da se umetnost 20. stoletja pogosto giblje na samem robu meje med avtonomijo in heteronomijo ter s tem instrumentalizacijo in da je zanjo prav ta položaj umetniško najučinkovitejši. Avtor to utemeljuje z analizami gibanj in umetniških del.
COBISS.SI-ID: 245123072
Prispevek izhaja iz dveh konceptov, ugodja in želje, ki ju je ob kritiki Foucaulta predlagal Deleuze. Za slednjega je ugodje gnila ideja, za Foucaulta nekaj pozitivnega, vendar ni želja, ki je za Deleuza nekaj v temelju »iztirjenega«, nekaj, kar je mogoče misliti izhajajoč iz preloma Moderne. Ker tega Foucault ne tematizira, ker nima in noče imeti teorije Krize, po Deleuzu sam zapade v krizo.
COBISS.SI-ID: 30370093
Znanstvena monografija obravnava tri temeljne teme: (a) proces prehoda iz modernizma v postmodernizem, (b) okularocentrizem in vizualno umetnost v luči sodobne prevlade vizualnega in repolitizacije umetnosti in njenih žanrov in (c) problematiko negativnosti kulture in novejših kulturnih geopolitičnih razmerij, ki temeljno determinirajo sodobno možnost repolitizacije umetnosti in navezave političnega in estetskega na sodobne umetniške prakse.
COBISS.SI-ID: 28434221
Prispevek se ukvarja z umestitvijo pojmovanja kvazi-vzroka najprej znotraj Deleuzovega opusa, skozi Deleuzovi interpretacije Huma in Kanta, nato pa prikaže njegovo vlogo v Logiki smisla in ga poveže z Lacanovim razlikovanjem med vzrokom in zakonom. Deleuza pri kvazi-vzroku zanima dvojna vzročnost, zanima ga tisto, kar ni zvedljivo na dve heterogeni mnoštvi, in, kar ju od znotraj cepi na način nepredvidljivosti in nekalkulabilnosti.
COBISS.SI-ID: 28441133