Razprava o zgodovini in pomenu ljubljanskega Semenišča - Karlovega plemiškega kolegija, ki je bil namenjen vzgoji in izobraževanju plemiške mladine in katerega glavni mecen je bil Janez Anton Dolničar pl. Thalberg, ter o emblematskem pomenu Dolničarjevih osnutkov za medalje, s katerimi naj bi obeležili odprtje novega poslopja in prve ljubljanske javne knjižnice.
COBISS.SI-ID: 29010221
Članek obravnava slike z Marijinega oltarja v župnijski cerkvi v Laškem, ki jih je po nedavni obnovi mogoče prepričljivo pripisati Hansu Georgu Geigerju von Geigerfeldtu. S tem se je opus enega najpomembnejših kranjskih slikarjev 17. stoletja razširil na Štajersko, kjer ga doslej nismo poznali, laško naročilo pa lahko povezujemo z mecenstvom plemiške rodbine Moscon, za katero je slikar ustvarjal tudi na Dolenjskem.
COBISS.SI-ID: 28660525
Razprava obravnava svetnike zavetnike akademij in družb, ustanovljenih v Ljubljani ob koncu 17. in v začetku 18. st. za pospeševanje kulturnega delovanja. Večina jih je izbrala lastnega zavetnika, čigar god so vsako leto slovesno praznovali v eni od ljubljanskih cerkva, v kateri je imela akademija ali družba svojo kapelo, oltar ali vsaj podobo svojega patrona. Te umetnine, od katerih se jih je le malo ohranilo, so imele velik pomen tudi za formiranje umetnostnega okusa plemičev, članov akademij in družb, posledično pa so vplivale na njihova poznejša naročila za cerkve, ki so jih podpirali.
COBISS.SI-ID: 29871661
Članek obravnava freske v kapeli sv. janeza Nepomuka na Tuštanju z vidika slogovne analize, avtorstva, ikonografije, likovnih in literarnih virov ter naročništva. Nepomukovo češčenje se je začelo že davno pred kanonizacijo v letu 1729, pomembno vzpodbudo zanj pa predstavlja Nepomukov življenjepis češkega jezuita Bohuslava Balbina, prvič objavljen v Acta Sanctorum leta 1680. Lastniki Tuštanja Lichtenbergi so naročili poslikavo pri Francu Jelovšku, morda Jurij Ludvik Lichtenberg po smrti prvorojenca Janeza Nepomuka leta 1724, glede na likovne predloge pa najverjetneje ne pred 1729.
COBISS.SI-ID: 30042413
V članku je podrobneje pojasnjena vloga kneza Henrika Auersperga kot zavetnika in patrona romarske cerkve v nemški Loki: po sporu z novomeško proštijo, ki si je prav tako lastila patronatske pravice, si je knez Auersperg zagotovil patronat z gradnjo nove cerkvene stavbe, načrte zanjo pa je naročil pri tedaj vodilnem arhitektu na Kranjskem, Lovrencu Pragerju, ki je bil "hišni" arhitekt te rodbine.
COBISS.SI-ID: 32528685