Razprava obravnava svetnike zavetnike akademij in družb, ustanovljenih v Ljubljani ob koncu 17. in v začetku 18. st. za pospeševanje kulturnega delovanja. Večina jih je izbrala lastnega zavetnika, čigar god so vsako leto slovesno praznovali v eni od ljubljanskih cerkva, v kateri je imela akademija ali družba svojo kapelo, oltar ali vsaj podobo svojega patrona. Te umetnine, od katerih se jih je le malo ohranilo, so imele velik pomen tudi za formiranje umetnostnega okusa plemičev, članov akademij in družb, posledično pa so vplivale na njihova poznejša naročila za cerkve, ki so jih podpirali.
COBISS.SI-ID: 29871661
Članek obravnava freske v kapeli sv. Janeza Nepomuka na Tuštanju z vidika slogovne analize, avtorstva, ikonografije, likovnih in literarnih virov ter naročništva. Nepomukovo češčenje se je začelo že davno pred kanonizacijo v letu 1729, pomembno vzpobudo zanj pa predstavlja Nepomukov življenjepis češkega jezuita Bohuslava Balbina, prvič objavljen v Acta Sanctorum leta 1680. Lastniki Tuštanja Lichtenbergi so naročili poslikavo pri Francu Jelovšku, morda Jurij Ludvik Lichtenberg po smrti prvorojenca Janeza Nepomuka leta 1724, glede na likovne predloge pa najverjetneje ne pred 1729.
COBISS.SI-ID: 30042413