Monografija se osredotoča na vprašanja, kako ljudje ustvarjajo, osmišljajo, utrjujejo, definirajo ter reprezentirajo prostore. Avtorji posameznih poglavij raziskujejo tradicijsko ijn sodobno folkloro, sodobne prostorske prakse, pa tudi medijske in virtualne skupnosti. Delo se ukvarja s temeljnimi identifikacijami skupnosti in posameznikov s prostorom ter prepoznava družbeno konstrukcijo slovenskega prostora v širšem, nadnacionalnem kontekstu.
COBISS.SI-ID: 253067008
Knjiga združuje tri vidike, ki jih avtorica preučuje skozi ustno izročilo o krajini Krasa: čas, prostor in mitično krajino (baba). Poleg mitične krajine raziskava obravnava tradicijsko percepcijo preteklosti oziroma časa in kako se odražata v kraški krajini.
COBISS.SI-ID: 254357504
Avtor obravnava ambivalentnost oziroma premakljivost identifikacij, ki spremljajo transnacionalne migracije med Argentino in Slovenijo. Nedavne »povratne« migracije so zgodovinsko in vzročno povezane s političnim begunstvom iz Slovenije v Argentino po drugi svetovni vojni ter z oblikovanjem diaspore, ki je ohranjala in rekonstruirala simbolne povezave z domovino. Zaradi aktivnega ohranjanja tovrstnih povezav lahko sodobni migranti pri migraciji in oblikovanju socialnih identitet uporabijo slovensko poreklo, »izvorno« kulturo, pripadnost in državljanstvo.
COBISS.SI-ID: 43015778
Članek obravnava posebno obliko »pokristjanjevanja prostora«, ki se je v prvih letih 21. stoletja začelo s postavljanjem križev nad makedonskimi mesti in kraji. Avtor v članku zagovarja tezo, da gre pri tem označevanju pokrajine z verskimi simboli za izrazito politična dejanja, ki jih ne motivira delitev makedonskih državljanov na etnične Makedonce in Albance, ampak nepremostljiva odtujenost takratne makedonske države od svojih državljanov.
COBISS.SI-ID: 40135522
Članek obravnava nekatere metodološke in konceptualne težave, na katere naletimo ob preučevanju nesnovne dediščine nasploh in še posebej v varovanih območjih narave. Obravnava probleme pri zajetju in obravnavi nesnovne kulturne dediščine, ki nastajajo zaradi paradigmatskih sprememb v antropologiji, zaradi opredeljevanja nesnovne dediščine v dokumentih UNESCA, kakor tudi zaradi spremenjenega družbenega dojemanja zaželenih in nezaželenih aktivnosti in družbenih/naravnih odnosov zapisanih v mednarodnih deklaracijah. Osnovna družbena enota analize v članku je gospodinjstvo.
COBISS.SI-ID: 44455010