Na podlagi sistematične analize arhivskega gradiva zgodovinske komisije CK ZKS in drugih virov avtorica razkriva vzvode političnega nadzora nad zgodovinopisjem v obdobju socializma. Najmočnejši vzvod nadzora je bila ideološka monopolizacija preteklosti, najbolj občutljivo področje raziskovanja pa novejša zgodovina. Strategija oblasti do zgodovinopisja se je kazala v politično motiviranem ustanavljanju institucij, ki so se ukvarjale z novejšo zgodovino, v nadzoru nad kadrovanjem, v odsotnosti, nedostopnosti ali omejeni dostopnosti zgodovinskih virov ter v spodbujanju prednostnih raziskav.
COBISS.SI-ID: 2850164
Avtor je prikazal oblike in metode cenzuriranja del v Sloveniji v obdobju komunizma. Takoj po koncu vojne leta 1945 so nove oblasti sestavile seznam prepovedanih knjig, ki so morale biti izločene iz knjižnic in knjigarn. Uvedba t.i. družbenega upravljanja v kulturnih ustanovah sredi petdesetih let je spremenila način cenzuriranja del. Cenzorsko vlogo so dobili založniški sveti, ki so izvajali preventivno oziroma predhodno cenzuro, suspenzivna oziroma naknadna cenzura pa je bila omejena zlasti na uvožene knjige.
COBISS.SI-ID: 2492788
Avtor obravnava odnos socialistične Slovenije do slovenske politične emigracije s pomočjo arhivskega gradiva Republiške sekretariata za notranje zadeve. Z zgodovinopisnim pristopom in z metodo časovnih in vsebinskih vzorcev analizira nadzor nad emigrantsko pošto in ga umešča v širši zgodovinski kontekst. Razprava opozarja na absurdnost nadzora nad ljudmi in poštnimi pošiljkami v obdobju socializma.
COBISS.SI-ID: 31566893
Avtor je primerjalno analiziral cenzurne posege v repertoar slovenskih gledališč v obdobju med obema vojnama in v času po drugi svetovni vojni. V prvem obdobju so cenzorji izhajali iz katoliških političnih in idejnih krogov, v drugem pa iz vodstva komunistične stranke, oboji pa so skušali z gledaliških odrov pregnati vse, kar ni bilo v skladu z njihovo ideologijo. Katoliški model je eksplicitno predpisoval, česa na odru ne sme biti, komunistična cenzura pa je delovala izrazito implicitno.
COBISS.SI-ID: 2849908
Prispevek obravnava doživljanje cenzure izven političnih meja Jugoslavije, pri tržaških Slovencih. V analizi cenzurnih posegov različnih totalitarnih režimov se avtor opira na izkušnje tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je bil v neposrednem stiku z italijanskim fašizmom, nato z nemško nacistično diktaturo in po drugi svetovni vojni s socialistično Slovenijo/Jugoslavijo. Pahorjeva dela so prepojena z elementi subverzivnosti in primeri nestrinjanja z vladajočim režimom, zato je bilo njegovo javno pisanje in delovanje marsikdaj v napoto ljudem in strukturam na oblasti.
COBISS.SI-ID: 1963475