Glavni cilj projekta je bila celovita interpretacija kemijskega stanja podzemne vode v vodonosnikih Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja na osnovi rezultatov različnih monitoringov podzemnih vod, ki potekajo na tem območju. Podatki kemijskih analiz so bili združeni v enotne časovne vrste koncentracij relevantnih onesnaževal podzemne vode na tem območju. Opredeljene so bile značilne koncentracije posameznih onesnaževal podzemne vode. Rezultati študije so omogočili identifikacijo najbolj problematičnih onesnaževal ter opredelitev prostorskih značilnosti posameznih onesnaženj podzemne vode.
D.06 Zaključno poročilo o tujem/mednarodnem projektu
COBISS.SI-ID: 1887829V postopku implementacije evropske Okvirne vodne direktive je bil izdelan predlog slovenskega Načrta upravljanja z vodami. Načrt upravljanja z vodami vsebuje oceno sedanjega kemijskega in količinskega stanja slovenskih vodnih teles, prav tako pa določa ukrepe za obrat eventuelnih negativnih trendov kemijskega ter količinskega stanja. V postopku priprave slovenskega Načrta upravljanja z vodami je bil Geološki zavod Slovenije odgovoren za problematiko podzemnih vod.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 1663573V projektu je bila analizirana obstoječa mreža monitoringa kakovosti podzemnih vod Mestne občine Ljubljana. Ugotovljeno je bilo, da sta glavni pomanjkljivosti obstoječa mreže neenakomerna porazdelitev vzorčnih mest ter podvajanje opazovanj z mrežo nacionalnega monitoringa kakovosti podzemnih vod. Zaradi tega je bil izdelan predlog dopolnitve opazovalne mreže monitoringa, ki obsega skupno 16 opazovalnih mest, od katerih je 9 novih.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 1561941V letih 2006-2007 so na širšem območju črpališča Klariči potekale dopolnilne geološke in hidrogeološke raziskave, katerih namen je bil zajem dodatnih količin podzemne vode. V poletnem obdobju leta 2008 je bil izveden veliki črpalni poizkus, katerega namen je bil podrobneje opredeliti zmogljivost vodonosnika Brestovica. S črpalnim poizkus je bilo dokazano, da je iz vodnega vira Klariči - Brestovica možno tudi ob sušnih pogojih črpati preko 500 l/s kvalitetne pitne vode, kar bo poleg območja Krasa zadostovalo tudi za dodatne potrebe oskrbe z vodo na Slovenski obali.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 1884245Ostanke zdravil v podzemnih vodah lahko obravnavamo kot umetna sledila, ki omogočajo oceno antropogenega vpliva na okolje in določitev najbolj ranljivih območij vodonosnikov. V prispevku so predstavljene značilnosti pojavljanja kofeina, karbamazepina in propifenazona na območju vodonosnikov Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja. Ljubljansko polje in Barje sta pomembna vira pitne vode. Tovrstna onesnaževala so kazalec učinkovitosti delovanja kanalizacijskega sistema, na območjih brez kanalizacije pa tudi kazalec samočistilne sposobnosti vodonosnika.
F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz
COBISS.SI-ID: 1716565