Prispevek obravnava občutljiva razmerja med pomensko razmejitvijo pojmov endonim in eksonim. Podrobneje jih obravnavamo na primeru krajevnih imen v Sloveniji in sosednjih držav. Na eni strani se poraja vprašanje o naravi endonimov na ozemlju Republike Slovenije v jezikih uradno priznanih narodnih manjšin in uveljavljenih jezikovnih skupnosti ter njihovem razmerju do eksonimov v jezikih sosednjih držav, na drugi strani pa je problematika slovenskih eksonimov za imena v sosednjih državah in njihovega razmerja do narave slovenskih endonimov na njihovih ozemljih.
COBISS.SI-ID: 30786605
Izraza endonim in eksonim sta na videz natančno opredeljena. Vendar se pri razvrščanju posameznih zemljepisnih imen v eno od obeh kategorij imen pojavljajo problemi; zlasti moteče je, da je določeno zemljepisno ime lahko hkrati uvrščeno v obe kategoriji. Zaradi odprtih dilem je bila v okviru UNGEGN-a ustanovljena Delovna skupina za eksonime. Živahne razprave o naravi endonimov in eksonimov potekajo na primerih večnacionalnih držav ter na relaciji poimenovanj prostranih geografskih pojavov, ki segajo čez ozemlja več držav in so kot endonimi poimenovani v več jezikih.
COBISS.SI-ID: 30783789
Uveljavljeno zemljepisno ime Piranski zaliv označuje največji zaliv v Tržaškem zalivu na skrajnem severu Jadranskega morja. Z razpadom Jugoslavije in nastankom neodvisnih držav, razmejenih po nekdanjih republiških mejah, je prej nerazmejen akvatorij med Slovenijo in Hrvaško postal jedro razmejitvenega spora med obema državama. Članek podrobno obravnava zgodovinske vidike poimenovanja in preimenovanja zaliva s posebnim poudarkom na širitvi imena Savudrijska vala v časopisju, pa tudi njegovi rabi na hrvaških zemljevidih, ki so ga agresivno začeli uporabljati nekateri hrvaški politiki.
COBISS.SI-ID: 29639725
Mednariodna raba zemljepisnih imen je lahko politično in drugače skrajno občutljiva. Zemljepisna imena se nenehno spreminjajo in z nastajanjem novih je skoraj nemogoče ponuditi splošno uporaben okvir dobre prakse ravnanja z njimi. V prispevku so predstavljeni trije značilni primeri spornih zemljepisnih imen: Poranski zaliv/Savudrijska vala (SLO-HRV), Makedonija/Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (MAK-GRČ) in Vzhodno morje/Japonsko morje (KOR-JAP).
COBISS.SI-ID: 31618861
Najstarejši slovenski atlas sveta je "Cigaletov" Atlant (1869–1877), ki je sčasoma postal skoraj povsem pozabljen. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje mu je sledil Orožnov šolski atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Naslednji tovrstni izdelek je izšel šele leta 1941; namenjen je bil srednješolski mladini. Za redakcijo podomačenih tujih zemljepisnih imen je poskrbel Valter Bohinec. V atlasih se zrcalijo značilne faze podomačevanja: najprej poudarjena raba slovanskih imen pod vplivom panslovanstva, pozneje pa še vplivi nemščine, srbohrvaščine in italijanščine.
COBISS.SI-ID: 29695789