1.

Čeljusti srnjadi (Capreolus capreolus L.) kot bioindikator onesnaženosti okolja in pripomoček za trajnostno upravljanje s srnjadjo in njenimi habitati

V doktorski disertaciji so bile čeljusti srnjadi uporabljene za bioindikacijo onesnaženosti okolja s fluoridi in kot pripomoček za upravljanje s populacijami. Na celotnem letnem odvzemu odrasle srnjadi iz leta 2007 je bila izvedena metoda odzivne bioindikacije onesnaženosti okolja s fluoridi (določitev stopnje zobne fluoroze) ter izdelana karta onesnaženosti okolja celotne Slovenije s temi snovmi z izjemno veliko prostorsko resolucijo. Rezultati potrjujejo, da je zobna fluoroza srnjadi v Sloveniji bistveno manjša kot pri populacijah srnjadi iz drugih območij Evrope.

D.09 Mentorstvo doktorandom

COBISS.SI-ID: 1099222

2.

Organizacija in izvedba posveta z mednarodno udeležbo o različnih vidikih upravljanja s srnjadjo

22.11.2008 smo v Velenju organizirali »1. slovenski posvet z mednarodno udeležbo o upravljanju z divjadjo: srnjad« (vodja pričujočega projekta je bil tudi vodja organizacijskega in znanstvenega odbora), ki se ga je udeležilo 130 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Velike Britanije. Na posvetu je bil največji poudarek na dveh vsebinah, ki predstavljata tudi rdečo nit pričujočega projekta, in sicer: (i) srnjad kot kazalnik kakovosti življenjskega prostora; (ii) razvoj in vpeljava metod/pristopov/rešitev za še boljše upravljanje z vrsto v Sloveniji.

B.01 Organizator znanstvenega srečanja

COBISS.SI-ID: 2289574

3.

Predstavitev in posredovanje v projektu pridobljenih znanj neposrednim uporabnikom (lovci, načrtovalci, lovska inšpekcija, študentje)

Metodologija, principi in rezultati, uporabljeni ali pridobljeni z izvedbo projekta, so bili večkrat predstavljeni končnim uporabnikom, in sicer prek: (i) večjega števila predavanj, namenjenih strokovni javnosti (lovski čuvaji, kinologi in lovski pripravniki) iz različnih lovsko-upravljavskih območij Slovenije; (ii) objavljenega predavanja na »1. slovenskem posvetu o upravljanju z divjadjo: srnjad«; (iii) strokovnega članka, objavljenega v reviji Lovec; (iv) predavanj študentom različnih študijskih programov. Glej tudi točko 8 tega poročila.

D.10 Pedagoško delo

COBISS.SI-ID: 963542

4.

Pojavnost in pogostnost različnih obolenj in anomalij čeljusti srnjadi v severovzhodni Sloveniji

Pri prežvekovalcih lahko obolenja in poškodbe čeljusti/zob povzročijo zmanjšanje njihove funkcionalnosti; posledično lahko prizadenejo zdravstveno stanje osebkov. Zaradi tega smo določili pogostnost in prostorsko razširjenost različnih anomalij na >20.000 čeljustih srnjadi iz vzhodne Slovenije. Pojavnost in prostorska razširjenost večine anomalij sta praviloma naključni in nista pogojeni z nobenim parametrom kakovosti habitatov. Vendar se posamezna obolenja (npr. hipoplazija) prostorsko grupirajo, kar kaže na potencialen vpliv bodisi genetskih bodisi okoljskih dejavnikov.

F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj

COBISS.SI-ID: 1017558

5.

Priprava strokovnih izhodišč za začetek sistematičnega izvajanja kompleksnega okoljskega biomonitoringa in Kazalec okolja Slovenije (KOS)

V letu 2009 smo v sodelovanju z najpomembnejšimi raziskovalnimi institucijami s področja varstva okolja za Urad RS za kemikalije pripravili program okoljskega biomonitoringa, v katerem je v kopenskih ekosistemih kot ključna bioindikatorska vrsta izbrana srnjad, še posebej njene čeljusti (akumulacijska in odzivna bioindikacija). V tem kontekstu smo za Ministrstvo za okolje razvili tudi nov kazalec stanja okolja (Izpostavljenost srnjadi onesnažilom), ki temelji na rezultatih pričujočega projekta.

F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz

COBISS.SI-ID: 6124409