L7-0026 — Zaključno poročilo
1.
Zgodovinski biomonitoring onesnaženosti okolja s fluoridi: vsebnost fluoridov v rogovju in čeljustih srnjadi iz okolice Termoelektrarne Šoštanj

Predstavljena je uporaba/primerjava dveh kostnih tkiv (rogovja in čeljusti) srnjadi za zgodovinsko (retrospektivno) bioindikacijo onesnaženosti okolja s fluoridi. Rezultati vsebnosti fluoridov v rogovju (obdobje 1960 – 2007) in spodnjih čeljustih (1997 – 2009) podajajo očiten trend upada vsebnosti omenjenih snovi po izvedbi sanacijskih ukrepov na Termoelektrarni Šoštanj (leto 1995, 2000) in potrjujejo, da omenjeno območje nikoli ni bilo močno onesnaženo s temi onesnažili. Omenjeni rezultati so skladni s cilji projekta, saj razširjeno podajajo časovne trende v onesnaženosti okolja s fluoridi.

COBISS.SI-ID: 1078230
2.
Pojavljanje osteomielitisa (aktinomikoze) na spodnjih čeljusti srnjadi (Capreolus capreolus) v Sloveniji

Pogostnost pojavljanja kostnega osteomielitisa (redke, a potencialno letalne gobaste odebelitve čeljusti) je bila določena na celotnem letnem odvzemu srnjadi v Sloveniji v letu 2007 (n = 41.679). Osteomielitis čeljusti je bil ugotovljen v 113 primerih odrasle srnjadi (0,7 %); pri mladičih in enoletnih živalih ni bil zaznan. Večina prizadetih čeljusti je iz območij mediteranske ali predalpske Slovenije, iz bližine večjih mest ali termoelektrarn. Trša hrana in izpostavljenost fluoridom sta najverjetneje najpomembnejša dejavnika tveganja za pojav te bolezni.

COBISS.SI-ID: 1098710
3.
Določitev vpliva okoljskih dejavnikov na prostorsko razporeditev zobne fluoroze pri srnjadi (Capreolus capreolus L.)

Z ocenjevanjem zobne fluoroze pri vsej odrasli srnjadi, odvzeti v letu 2007 v vzhodni Sloveniji (n = 7.158), in izvedbo GIS analiz smo ugotovili, da Slovenija na splošno s fluoridi ni onesnažena (zmerna in močna zobna fluoroza se pojavljata pri <1 % vzorcev). Večja onesnaženost okolja s fluoridi je prisotna v okolici največjega vira emisij – tovarne aluminija. S parametričnim GRM modelom smo ugotovili, da imajo največji vpliv na pojavnost zobne fluoroze srnjadi: (i) oddaljenost od Taluma (94,6 % pojasnjene variance); (ii) starost živali (5,0 %); (iii) oddaljenost od gozdnega roba (0,7 %).

COBISS.SI-ID: 1077974
4.
Kostne tvorbe srnjadi kot retrospektivni bioindikatorji onesnaženosti okolja s svincem v Zgornji Mežiški dolini

Prikazana je možnost uporabe kostnih tvorb (primarno rogovja) srnjadi za retrospektivno bioindikacijo onesnaženosti okolja s fluoridi in svincem. Poudarek je na prikazu časovnih sprememb v vsebnostih svinca v rogovju srnjakov iz Zgornje Mežiške doline v obdobju po letu 1925, ki potrjujejo bistveno manjšo izpostavljenost živih organizmov temu elementu po letu 1990, ko so v območju prenehali s primarno predelavo svinčeve rude. Članek predstavlja nadgradnjo osnovnim ciljem projekta, in sicer v smislu celovitejšega sledenja časovnim trendom v onesnaženosti okolja.

COBISS.SI-ID: 971734
5.
Pregled in seznanitev slovenske znanstvene javnosti o možnostih uporabe čeljusti srnjadi za biomonitoring onesnaženosti okolja s fluoridi

V preglednem znanstvenem članku so predstavljene možnosti in prednosti uporabe čeljusti srnjadi kot relevantnega pripomočka za bioindikacijo onesnaženosti okolja s fluoridi. Podan je podroben pregled vseh dosedanjih raziskav, ki so bile opravljene v svetu, in sicer ločeno za: (i) akumulacijsko bioindikacijo (določevanje vsebnosti fluoridov v kostnih tkivih, npr. čeljustih); (ii) odzivno bioindikacijo (makroskopsko določevanje stopnje zobne fluoroze kot specifične morfološke spremembe, ki kaže na vpliv izpostavljenosti fluoridom na tvorbo in razvoj sklenine v času zobne formacije).

COBISS.SI-ID: 1077718