Z ocenjevanjem zobne fluoroze pri vsej odrasli srnjadi, odvzeti v letu 2007 (n = 7.158) in izvedbo GIS analiz smo ugotovili, da vzhodna Slovenija na splošno s fluoridi ni onesnažena (zmerna in močna zobna fluoroza se pojavljata pri <1 % vzorcev). Večja onesnaženost okolja s fluoridi je prisotna v okolici največjega vira emisij – tovarne aluminija. S parametričnim GRM modelom smo ugotovili, da imajo največji vpliv na pojavnost zobne fluoroze srnjadi: (i) oddaljenost od Taluma (94,6 % pojasnjene variance); (ii) starost srnjadi (5 %); (iii) oddaljenost od najbližjega gozdnega roba (0,7 %).
Za ugotavljanje izpostavljenosti in vplivov fluoridov na sesalce (predvsem parkljarje) se uporabljajo bodisi metode akumulacijske bioindikacije (t.j. določevanje vsebnosti fluoridov v kostnih tkivih, npr. čeljustih) in/ali metode odzivne bioindikacije (npr. makroskopsko določevanje stopnje zobne fluoroze kot specifične morfološke spremembe, ki odraža vpliv izpostavljenosti fluoridom na tvorbo in razvoj sklenine v času zobne formacije). Z namenom boljšega razumevanja prednosti tovrstne bioindikacije smo v prispevku podali izčrpen pregled obeh metod.