V članku je opisan prototip sistema, ki omogoča spreminjanje prostorskega položaja sintetiziranega govora glede na poslušalca. Na osnovi sistema smo razvili aplikacijo za slepe uporabnike, ki prebere poljubno besedilo iz tekstovne datoteke in na podlagi posebnih oznak omogoča uporabo različnih vrst sintetiziranih glasov, spreminjanje njihove višine in hitrosti govorjenja ter njihove prostorske položaje. Uporabniška študija s slepimi uporabniki je pokazala veliko povečanje bralnega razumevanja zaradi lažje ločljivosti med prostorsko ločenimi govorci.
Članek opisuje uporabniško študijo z videčimi uporabniki, v kateri smo primerjali dva različna zvočna ter vizualni vmesnik za namizni računalnik. Zvočna vmesnika sta temeljila na uporabi prostorskega zvoka in sta se razlikovala v načinu razporeditve zvočnih elementov v prostoru. V študiji smo primerjali hitrosti dokončevanja različnih nalog ter natančnosti interakcije z vsemi tremi vmesniki. Predlagana zvočna vmesnika sta se izkazala počasnejša, a enako učinkovita kot vizualni vmesnik, saj so praktično vsi uporabniki uspešno opravili zahtevane naloge.
COBISS.SI-ID: 7421012
Klasična hierarhična menijska struktura okolja MS Word je bila predstavljena s pomočjo sočasnih prostorskih zvokov. V uporabniški študiji s slepimi uporabniki smo ugotavljali učinkovitost različnega števila sočasnih izvorov in njihovo prostorsko razporeditev (horizontalno in vertikalno). Rezultati so pokazali, da uporaba večjega števila sočasnih izvorov poveča pretok informacije od računalnika do uporabnika, izboljša interakcijo, a hkrati zaradi velike kognitivne obremenitve poveča čas interakcije.
Slepi uporabniki pregledujejo in urejajo besedila s pomočjo bralnika zaslona. Slednji brez dodatne Braillove tipkovnice ne nudi informacij o obliki in strukturi besedila in tabel, temveč le o njihovi vsebini. Članek opisuje prostorski zvočni vmesnik, ki z določanjem izvora branega besedila nudi uporabniku informacijo o poravnavah in oblikah besedil, strukturah in dimenzijah tabel, itd. Uporabniška študija s slepimi uporabniki je pokazala, da je takšen vmesnik enako učinkovit in veliko hitrejši kot klasični bralnik zaslona z Braillovo tipkovnico.
Poglavje predstavlja pregled obstoječega stanja in raziskav na področju zvočnih vmesnikov za različne mobilne naprave. Opisane so tudi osnove dojemanja zvočne in vizualne informacije pri človeku iz česar so razvidne glavne fizikalne omejitve zvočnega kanala in posledično omejitve pri načrtovanju in implementaciji zvočnih vmesnikov. V delu publikacije, ki je posvečen zvočnim vmesnikom za slepe in slabovidne uporabnike, je napravljen pregled obstoječe prilagojene programske opreme s poudarkom na bralnikih zaslonov, ki temeljijo na uporabi sintetiziranega govora.