Uporaba širšega, slovanskega pojma za preseganje deželnih in pokrajinskih meja je bila prisotna od prvih začetkov slovenskega nacionalizma, kar je bilo v tesni zvezi s sosednjim, nemškim elementom.V Evropi je po koncu Napoleonovih vojn zavladal splošen strah pred Rusijo.V tem kontekstu je delovalo tudi slovensko narodno gibanje, ki se je moralo od začetka političnega delovanja otepati očitkov panslavizma in prorusizma.
COBISS.SI-ID: 2649204
Knjiga prikazuje tvorbo ideoloških meja med Slovenci in Hrvati od začetka 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. Velik poudarek je dan na vlogo jugoslovanske ideologije, ki ni bila enotna, ampak se je dojemanje jugoslovanstva pri Slovencih razlikovalo od hrvaškega vidika. Razmejitev z zavezniškim nacionalizmom je bila težja kot razmejitev z nacionalnimi nasprotniki, zato so se tako Slovenci kot Hrvati izogibali postavljanju meja, s tem pa so se nejasnosti prenašale v prihodnost.
COBISS.SI-ID: 2557044
Po mnenju avtorja je bilo (jugo)slovanstvo v različnih različicah od predmarčne dobe do 1918 sestavni del različnih variant slovenske nacionalne ideologije. Večina ideologov slovenskega nacionalizma si ni predstavljalo slovenstva brez jugoslovanskega zaledja. Od predmarčne dobe do konca monarhije so Slovenci v različnih kontekstih večkrat navajali Nemce in Italijane kot idealni primer jezikovne in nacionalne združitve, po katerem bi se morali zgledovati tudi Južni Slovani.
COBISS.SI-ID: 2514548
Philipp-Franz Bresnitz von Sydačoff je bil konservativno usmerjeni publicist, ki je pred prvo svetovno vojno videl zadnje upanje za habsburško monarhijo v prestolonasledniku Francu Ferdinandu. Nosilci avstrijske ideje na Balkanu naj bi bili katoliški Hrvati, Srbom pa je pripisal protihabsburško tendenco, ki bi jo radi dosegli s pomočjo Rusije. Slovenci imajo v tej shemi negativno vlogo.
COBISS.SI-ID: 2698356
Socialna zgodovina stavbe v Ljubljani, ki je imela pomembno vlogo v ideološko-političnih sporih med Nemci in Slovenci.
COBISS.SI-ID: 2677364