Množično izumiranje na triasno-jurski meji sodi med pet največjih biotskih kriz v fanerozoiku in se je dogajalo sočasno z vulkansko aktivnostjo v Centralno-atlantski magmatski provinci. Na profilih v Črni gori ta stratigrafska meja sovpada z nenadnim koncem karbonatne sedimentacije v Budvanskem bazenu, ki je paleogeografsko mejil na karbonatno platformo. Na teh profilih so bile prvič na svetu izvedene meritve stabilnega izotopa ogljika v globljemorskih sukcesijah in prvič so bile meritve izvedene hkrati v karbonatih in v organski snovi. Dokazali smo, da značilna negativna anomalija na meji sovpada z drastičnim zmanjšanjem vsebnosti karbonata v kamninah (od 90% na manj kot 10%). Rezultati potrjujejo domnevo, da je acidifikacija oceanov zaradi povečanega vnosa CO2, SO2 in CH4 pospešila raztapljanje karbonata v bazenu. Hkrati je verjetno povročila tudi močan upad števila organizmov s karbonatnimi skeleti na sosednji platformi, s čimer se je nenadoma, vendar za več milijonov let, zmanjšal dotok karbonata v bazen.
COBISS.SI-ID: 31903277
Črne prevleke iz dveh nahajališč v Postojnskem jamskem sistemu so bile mineraloško in kemijsko analizirane. Vzorce smo analizirali v polarizirani presevni svetlobi, z rentgensko difrakcijsko metodo ter z vrstičnim elektronskim mikroskopom z energijsko disperzijskim spektrometrom rentgenskih žarkov (SEM/EDS). Ugotovili smo, da vzorci ne vsebujejo Mn in Fe oksidov ali apatitove skupine mineralov (gvano netopirjev), ki bi lahko bili vzrok za črne prevleke. Vsi vzorci so črno obarvani zaradi primesi organskega ogljika, ki pa ima na različnih mestih lahko različen izvor. Na glavnem vhodu v Postojnsko jamo so prevleke posledica eksplozije bencina med 2. svetovno vojno, v Črni jami pa so jih najverjetneje povzročile bakle prvih turistov. Na obeh lokacijah obarvanje lahko vsaj deloma razložimo tudi z mikroklimatskimi razmerami, ki so omogočile vnos ogljika (npr. saj gozdnih požarov) od zunaj.
COBISS.SI-ID: 924510
V sodelovanju s Pennsylvania State University in z geološkim zavodom v Trondheimu smo preiskovali predkambrijske, približno 2 milijardi let stare sedimentne in vulkanske kamnine iz severozahodnega dela Rusije. Na podlagi analiz izotopske sestave ogljika in kisika tako v karbonatnih kamninah kot v organski snovi, smo prepoznali negativno δ13C anomalijo z amplitudo večjo od 10‰. Vnos velike količine lahkega izotopa ogljika v atmosfero in ocean smo interpretirali kot posledico vzpostavitve oksične atmosfere, v kateri je bilo prvič v zgodovini Zemlje omogočeno intenzivno preperevanje z organsko snovjo bogatih kamnin. Oksidacija atmosfere torej ni bila enkraten dogodek, ki naj bi se zgodil pred 2.4 milijardami let, temveč je potekala postopoma, tekom več 100 milijonov let.
COBISS.SI-ID: 33386285