Potres leta 1998 v Krnskem pogorju z največjo intenziteto VII-VIII po EMS-98 je povzročil obsežne učinke v okolju Julijskih alp. Uporaba običajnih intenzitetnih lestvic, ki temeljijo predvsem na poškodbah objektov, je bila v nadžariščnem območju omejena, saj gre za visokogorsko redko poseljeno območje. Po drugi strani pa so bili učinki na naravno okolje izraziti in razširjeni. Ta dejstva in pa uvedba nove ESI 2007 lestvice so motivirali raziskavo z namenom oceniti njeno uporabnost za ta potres. Vsi okoljski učinki – podori, plazovi, sekundarne razpoke v tleh in hidrološki učinki – so bili opisani, klasificirani in ocenjeni na podlagi terenskih raziskav, analize letalskih posnetkov in makroseizmičnih vprašalnikov. Izkazalo se je da so le podori (78 je bilo registriranih) dovolj razširjeni za določitev intenzitete, skupaj s celotno prizadeto površino. Glede na prostornino so bili klasificirani v pet razredov. Porazdelitev zelo velikih, velikih in srednje velikih podorov je jasno definirala eliptično območje, razpotegnjeno vzdolž seizmogenega preloma, za katero je bila opredeljena intenziteta VII-VIII. Primerjava ta izoseizmične linije z EMS-98 izoseisto je pokazala podobno obliko. Raziskave so pokazale, da je ESI 2007 lestvica učinkovito orodje za oceno intenzitete v redko poseljenih goratih območjih ne le za zelo močne, temveč tudi za srednje močne potrese.
COBISS.SI-ID: 969822
V članku je bilo analizirano razmerje med premiki objektov na zemeljskem površju, ki se po velikosti uvrščajo med počasna pobočna premikanja ali lezenje ter padavinami. Podatki o premikih so bili pridobljeni s pomočjo radarske satelitske tehnike PSInSAR za dve območji v zahodnem delu Slovenije, za časovno obdobje od leta 1992 do 2000. Določitev razmerja med hitrostjo premikov in padavinami ter padavinami, ki značilno vplivajo na premike je bilo določeno na osnovi medsebojne soodvisnosti med dolžino in intenziteto padavin. Na osnovi zelo podobnih tektonskih premikov dviganja ozemlja v obdobjih brez padavin je razvidno, da je počasno pobočno premikanje lahko povezano tudi s tektonskim dviganjem površja.
COBISS.SI-ID: 2046549
Preučili smo dobro razgaljene srednjetriasne (anizijsko – ladinijske) profile v Julijskih Alpah (Prisojnik) in v Kamniško – Savinjskih Alpah (Križevnik, Ute). Ugotovili smo, da je v zgornjem aniziju prišlo do tektonskih premikov, ekstenzijske rotacije posameznih blokov in nastanka majhnih in omejenih poljarkov, ki jih je zasipaval material iz tektonsko pogojenih pobočij. Pestro in turbulentno dogajanje je spremljal tudi močan vulkanizem. Istočasno so se odlagali tudi rdeči pelagični apnenci z bogato radiolarijsko in konodontno favno, s pomočjo katerih nam je uspelo natančno datirati omenjeni dogodek in ga umestiti v širši paleogeografski prostor Južnih Alp.
COBISS.SI-ID: 2081109
Na podlagi novih biostratigrafskih podatkov več skupin mikrofosilov (konodonti, foraminifere, palinomorfi) je revidirana litostratigrafska razdelitev zgornjepermskega in triasnega razvoja v pogorju Karakorum v Pakistanu. Naš prispevek v interdisciplinarni raziskavi mednarodne skupine je določitev bentoških foraminifer Aghil in Ashtigar formacij. Starost Aghil formacije je bila opredeljena kot norij in/ali retij, medtem ko petrografija Ashtigar formacije kaže na tektonsko pogojeno poglobitev sedimentacijskega sistema konec triasa in vpliv erozije obducirane Paleotetidine oceanske skorje.
COBISS.SI-ID: 2100821
V sodelovanju z dvema izmed najbolj priznanih specialistov za paleozojsko koralno favno je bila narejena temeljita revizija taksonomske sistematike znotraj ene od koralnih skupin. Imenovan je bil nov rod Sloveniaxon in vanj vključeni vsi zabeleženi primerki enakih oblik iz svetovnih najdišč, ki so bili do sedaj uvrščeni v različne skupine. Korale te skupine iz Slovenije imajo tudi pomembno paleoekološko informacijo in pomagajo pri rekonstrukciji paleogeografske slike Južnih Alp v obdobju perma.
COBISS.SI-ID: 2065237