V članku je predstavljena uporaba izotopskih metod pri študiju transportnih procesov v nezasičeni coni visoko prepustnega prodnega vodonosnika Selniške Dobrave. Poudarek je na uporabi stabilnih izotopov kot naravnem sledilu pri preučevanju dinamike podzemne vode v nezasičeni coni. Ocena lastnosti toka podzemne vode je temeljila na eksperimentalnem delu v lizimetru. Na podlagi dolgih nizov izotopskih podatkov so bili z uporabo LPM izračunani določeni parametri toka podzemne vode v nezasičeni coni(zadrževalni časi, hitrost toka vode).
COBISS.SI-ID: 1597269
Primerjali smo štiri kmetijske prakse (režime namakanja in gnojenja) za pridelavo listnate zelenjave na vodovarstvenih področjih na Ljubljanskem polju. Ugotavljali smo, kateri način primerjave najbolj zmanjša izluževanje nitrata iz tal v podzemno vodo ob sprejemljivem pridelku. Kot sledilo smo uporabili markirano (15N) nitratno gnojilo. Izkazalo se je, da fertigacija s prilagojenim režimom namakanja najbolj učinkovito zmanjšuje izluževanje nitrata, zato je to najbolj priporočljiva pridelovalna praksa na oziroma v bližino vodovarstvenih pasov.
COBISS.SI-ID: 6820217
V raziskavi so bili določeni glavni geogeno pogojeni geokemični trendi in tudi anomalija visokih koncentracij težkih kovin. Ugotovljeno je bilo, da vsebnosti težkih kovin v okolici topilnice svinca ter na urbanem območju Velesa za nekajkrat presežejo uradno določene kritične vrednosti. Obenem je omejeno tudi območje kritične onesnaženosti tal s težkimi kovinami, predvsem s kadmijem, svincem in cinkom. Območje kritično onesnaženih tal glede na naše rezultate znaša 6,6 km2. Opravljena raziskava je eno od glavnih vodil za bodoče sanacijske ukrepe na območju Velesa.
COBISS.SI-ID: 1696341
Namen raziskave je bil testirati nov medij (deževnikovi iztrebki) na območju stare žgalnice Pšrnk, ki je močno obremenjeno z živim srebrom. Zbrano je bilo 32 kompozitnih vzorcev deževnikovih iztrebkov, ki so bili vzorčevani v raziskovalni mreži 30 x 30 m. Vsebnosti prvin v deževnikovih iztrebkih je bila primerjana z vsebnostmi v tleh (0-15 cm) in humusu. Izjemno povišane koncentracije Hg so bile določene v deževnikovih iztrebkih na obravnavanem območju v razponu od 5,4 do 4.330 mg / kg z mediano 31 mg / kg. Vsebnosti v deževnikovih iztrebkih so nekoliko nižje kot v tleh (6,3-8600 mg / kg) in nekoliko višje v primerjavi z vsebnostmi v humusu (1,5-4200 mg / kg). Ugotovljena je bila močna korelacija (r ² = 0,75) med Hg v deževnikovih iztrebkih in tleh, medtem ko je korelacija med vsebnostmi v deževnikovih iztrebkih in humusom ni bila tako izrazita. Bila pa je pozitivna, a manjša (r ² = 0,35). Prostorska porazdelitev Hg v deževnikovih iztrebkih kaže najvišje koncentracije v osrednjem delu preiskovanega območja, podobno kot porazdelitev v tleh. Hg vsebnosti se hitro zmanjšujejo iz središča proti robu obravnavanega območja, kjer se dosežejo vrednosti manj kot 50 mg/kg. Izkazalo se je, da so vsebnosti in porazdelitev Hg v deževnikovih iztrebkih primerljive s tistimi v tleh. Torej lahko ugotovimo, da so deževnikovi iztrebki dober pokazatelj za onesnaženost tal in zato tudi dobro vzorčno sredstvo.
COBISS.SI-ID: 2030933
Okolje na območju Žerjava je dandanes močno obremenjeno s težkimi kovinami, predvsem Pb in Zn, kot posledica več kot 300 letne zgodovine pridobivanja svinca in cinka. Danes sta v Žerjavu dva potencialna vira težkih kovin 1) izkoriščanje materiala odlagališč rudarsko-predelovalnih odpadkov ter 2) predelava starih svinčevih akumulatorjev. Z namenom, da bi ocenili prispevek posameznih virov, smo s pomočjo SEM/EDS analize opredelili trdne kovinske delce odložene v snežnem depozitu glede na njihovo kemično sestavo in morfologijo. Raziskava je pokazala, da so trdni delci v snegu zastopani z maloštevilnimi geogeno-antropogenimi delci, katerih vir so svinčevo-cinkovi rudni minerali (cerusit, sfalerit, galenit) iz odlagališča rudarsko-predelovalnih odpadkov, ter številnimi antropogenimi kovinskimi delci s Pb-, Sb- in Sn-oksidi in sulfidi. Glede na njihovo morfologijo in kemično sestavo, so antropogeni delci nastali pri visokih temperaturah pri taljenju zlitin svinca, antimona in kositra, ki jih vsebujejo rabljeni svinčevi akumulatorji. Poleg tega količine antropogenih delcev padajo z razdaljo od obrata predelave svinčevih akumulatorjev, kar kaže na to, da je prevladujoči vir trdnih kovinskih delcev v Žerjavu predelava svinčevih akumulatorjev.
COBISS.SI-ID: 2193237