Namen raziskave je bil testirati nov medij (deževnikovi iztrebki) na območju stare žgalnice Pšrnk, ki je močno obremenjeno z živim srebrom. Zbrano je bilo 32 kompozitnih vzorcev deževnikovih iztrebkov, ki so bili vzorčevani v raziskovalni mreži 30 x 30 m. Vsebnosti prvin v deževnikovih iztrebkih je bila primerjana z vsebnostmi v tleh (0-15 cm) in humusu. Izjemno povišane koncentracije Hg so bile določene v deževnikovih iztrebkih na obravnavanem območju v razponu od 5,4 do 4.330 mg / kg z mediano 31 mg / kg. Vsebnosti v deževnikovih iztrebkih so nekoliko nižje kot v tleh (6,3-8600 mg / kg) in nekoliko višje v primerjavi z vsebnostmi v humusu (1,5-4200 mg / kg). Ugotovljena je bila močna korelacija (r ² = 0,75) med Hg v deževnikovih iztrebkih in tleh, medtem ko je korelacija med vsebnostmi v deževnikovih iztrebkih in humusom ni bila tako izrazita. Bila pa je pozitivna, a manjša (r ² = 0,35). Prostorska porazdelitev Hg v deževnikovih iztrebkih kaže najvišje koncentracije v osrednjem delu preiskovanega območja, podobno kot porazdelitev v tleh. Hg vsebinosti se hitro zmanjšujejo iz središča proti robu obravnavanega območja, kjer se dosežejo vrednosti manj kot 50 mg/kg. Izkazalo se je, da so vsebnosti in porazdelitev Hg v deževnikovih iztrebkih primerljive s tistimi v tleh. Torej lahko ugotovimo, da so deževnikovi iztrebki dober pokazatelj za onesnaženost tal in zato tudi dobro vzorčno stedstavo.
COBISS.SI-ID: 2030933
Cilj raziskave je bil določitev aktivnosti ter koncentracije in distribucije 40K, celotne in beta radioaktivnosti v tleh Kavadarcev in okolice, R. Makedonija. Skupno 45 površinskih vzorcev tal površine v pravilni mreži je bilo zbranih na površini 360 km2. Aktivnosti 40K so bile izmerjene z uporabo germanijevega detektorja visoke čistosti (HPGe), celotna aktivnost z detektorjem gama žarkov, medtem ko so meritve beta aktivnosti bile opravljene z uporabo proporcionalnega števca z nizkim ozadjem. Ocenjena povprečna vsebnost 40K zanaša 550 Bq/kg v rangu 290-800 Bq/kg. Ocenjeno povprečje celotne beta aktivnost znaša 680 Bq/kg in se giblje v razponu med 440 in 1100 Bq/kg. Te vrednote je omogočila določitev koncentracije elementnega kalija, kot tudi hitrost absorbira hitrost doze gama sevanja za katero je bilo ugotovljeno, da se gibljejo v razponu od 12-33 nGy/h. Vse dobljene vrednosti v okviru svetovnega povprečja in literaturinih vrednosti. Ugotovljena je bila močna povezava med vsebnostjo kalija v tleh in njegovim geološkim poreklom.
COBISS.SI-ID: 1883221
Osnovni namen študije je ocena kemizma urbanih prahov (sedimentov) na območju Slovenije ter njihovi prostorski porazdelitvi glede na makro lokacijo odvzema (podeželje/urbana središča), geološko ozadje, kemijsko sestavo tal, prevladujoče naravne/antropogene ter druge vplivne dejavnike. Ocena je bila narejena na osnovi 83 vzorčnih lokacijah, kjer so bile vzorčeni podstrešni in hišni prah ter vrhnja talna plast. Triindvajset lokacij vzorčenja je bilo na območju mestnih središč, ostale pa so bile locirane v naravnih okoljih v Sloveniji. Ocenjene so bile distribucije 41 kemijskih elementov ter opredeljene bistvene geokemijske združbe ter njihova prostorska porazdelitev v urbanih sedimentih na podeželju in v večjih mestnih središčih. Geokemične lastnosti urbanih sedimentov smo primerjali z naravnimi vzorčnimi sredstvi in ovrednotili vsebnosti kemičnih prvin in njihovih združb glede na geološko podlago. Ugotovljen je bil tudi delež obremenjenosti prahov sedimentov s težkimi kovinami glede na njihovo porazdelitev v naravnih vzorčnih sredstvih. Na podlagi primerjave med urbanimi in naravnimi vzorčnimi sredstvi, z uporabo multivariatnih statističnih metod (faktorska in clusterska analiza) smo na ozemlju Slovenije ločili štiri vzorcev porazdelitve kemičnih prvin. Na porazdelitev naravno povzročenih geokemijskih združb: Ti-V-Al-Th-Sc-Fe-Y-Nb-Co-Mn-La in Ba-Na-La so vplivajo predvsem kemizem geološke podlage in vremenske razmere. Združba Pb-Zn-Cd-Sb-Mo-Hg-Sn-Cu predstavlja kemične elemente, ki jih človek vnaša v okolje in je posledice rudarske in topilniške dejavnosti v preteklosti. Visoka Hg je posledica stoletij trajajočega delovanja rudnika živega srebra in topilnice Idrija ter tudi vojaških dejavnosti na Soški fronti v času prve svetovne vojne. Na prostorsko porazdelitev združbe Ni-Cr-Co vplivajo naravni in tudi antropogenih dejavniki. Na porazdelitev združbe vpliva predvsem preperevanje litološke podlage, vendar je značilen tudi antropogen vpliv zaradi železarniške aktivnosti v preteklosti.
COBISS.SI-ID: 2104917
V avgustu 2008 je bil na vodnem viru Brestovica – Klariči opravljen črpalni poizkus, katerega namen je bil ugotoviti kapaciteto in kemijsko sestavo vodnega vira ob intenzivnem črpanju v poletnem času. Intenzivno črpanje iz vodonosnika je trajalo 30 dni, skupna količina 470 l/s je bila črpana iz obstoječih vodnjakov črpališča Klariči ter iz novega vodnjaka B-10/06. Ob črpanju 265 l/s se je nivo podzemne vode v vodnjaku B-10/06 znižal le za 17 cm, kar kaže, da bi bilo na tem področju možno izkoriščati še večjo količino podzemne vode. Intenzivno črpanje iz vodonosnika se je odrazilo v spremembah kemijske in izotopske sestave podzemne vode, ki so nastale zaradi večjega deleža podzemne vode, ki izhaja iz medzrnskega vodonosnika reke Soče. Kemijske značilnosti izčrpane vode ustrezajo kriterijem za pitno vodo.
COBISS.SI-ID: 2033493
Ker je problematika čezmejnih podzemnih in termalnih vodnih virov regionalno pomembna v Panonskem bazenu, smo v okviru bilateralnega slovensko-madžarskega projekta T-JAM prvi uporabili modern kemične in izotopske analize za opis in korelacijo številnih skupnih podzemnih vodnih virov v Mursko-Zalskem sub-bazenu. Želeli smo prepoznati možne poti toka podzemne vode, opredeliti čezmejne vodonosnike in zagotoviti vhodne podatke za umerjanje hidravličnega matematičnega modela. V skupnem vzorčenju smo zajeli 24 vzorcev svežih in termalnih podzemnih voda iz 7 vodonosnikov ter jih analizirali na kemično sestavo, izotope, pline in žlahtne pline. Raziskava je potrdila regionalni tok podzemne vode. Újfalu in Murska formaciji pripadata aktivnemu regionalnemu sistemu toka podzemne vode, ki je verjetno hidravlično ločen od plitvejših vodonosnikov v Ptujsko-grajski, Zagyva in Somló-Tihany formaciji. Termalna voda je meteornega izvora, reducirana in alkalna. V kvartarnih in pliocenskih vodonosnikih prevladuje Ca-Mg-HCO3 tip vode, ki se do glavnega panonijskega geotermalnega vodonosnika spremeni v Na-HCO3 ter Na-Cl slanico v globljih in starejših miocenskih vodonosnikih. Vsebnost raztopljenih snovi in natrij v splošnem naraščata z globino. Devterij je v koncentracijah med -87 in -75 ‰, kisik-18 od -11.9 do -10.4 ‰, medtem ko je ogljik-14 pod 6.1 pmC. Rezultati kažejo, da se je napajanje geotermalnega vodonosnika vršilo v interglacialnem obdobju Pleistocena, s povprečnimi temperaturami zraka 6-7°C. Ker so regionalni viri termalne vode omejeni, lahko okoljske izotope uporabimo za njihovo upravljanje, saj lahko služijo za hitro opaženje sprememb.
COBISS.SI-ID: 2093653