Čeprav se zeoliti že vrsto let s pridom uporabljajo kot zelo učinkoviti katalizatorji, njihove kristalizacije še vedno ne razumemo dobro. V spodaj navedenem članku smo z NMR in XAS preučevali nastajanje nanodelcev zeolita Beta in vgradnjo ionov titana vanje. Pokazali smo, da se v prvih urah sinteze v reakcijskem gelu oblikujejo vse kompleksnejše oligomere. Iz bolje kondenziranih oligomer nato nastanejo nanodelci s tipičnimi premeri okoli 2 nm, le-ti pa postopno aglomerirajo v večje nanodelce s tipičnimi dimenzijami med 5 in 10 nm. Ti delci, ki jih imenujemo sekundarni nanodelci, že izkazujejo zeolitni značaj. Titan se vgrajuje v silikatno ogrodje od samega začetka sinteze in je torej prisoten tudi v sekundarnih nanodelcih. Ker imajo slednji zelo veliko zunanjo površino, so lahko izjemno učinkoviti katalizatorji.
COBISS.SI-ID: 1795579
V članku smo predstavili dokaze, da interakcije med zdravilno učinkovino in ogrodjem poroznega nosilca učinkovine pomembno vplivajo na kinetiko sproščanja učinkovine iz mezoporoznih materialov. To smo dokazali s skrbno načrtovanim eksperimentom in konsistentnim teoretičnim modelom. V eksperimentu smo uporabili modelno učinkovino indometacin in mezoporozna silikatna nosilca SBA-15 in MCM-41. Pokazali smo, da se iz ogrodja z manjšimi porami učinkovina sprošča počasneje, pri daljših časih pa delež sproščene učinkovine nikoli ne doseže vrednosti izmerjene pri sproščanju učinkovine iz ogrodja z večjimi porami. Noben od omenjenih pojavov ni pričakovan v sistemu, kjer interakcije molekul učinkovine z ogrodjem niso prisotne. Eksperimentalno dobljene krivulje sproščanja so se izjemno dobro ujemale s teoretičnimi napovedmi 2D Fokker-Planckove enačbe, če smo v slednji upoštevali dovolj močne privlačne interakcije učinkovine z ogrodjem. Privlačne interakcije vplivajo na relativni presek por, kjer je lokalni pretok vzdolž por različen od nič, in tako določajo efektivni prenos učinkovine v okoliško raztopino. Identificirali smo tudi kritične parametre, ki določajo odvisnost hitrosti sproščanja od velikosti por, in sestavili dinamični fazni diagram različnih režimov efektivnega transporta.
COBISS.SI-ID: 4727578
Fino zmlet kalcijev karbonat je ena od aktivnih komponent med hidratacijo Portland cementa, zaradi katere se v betonu začneta tvoriti kalcijev monokarboaluminat in kalcijev hemikarboaluminat. Doslej o vplivu časa hidratacije na nastanek omenjenih dveh faz in o količinah teh faz, ki jih dobimo pri strjevanju betona, še ni bilo eksperimentalnih podatkov. V spodaj navedenem članku pa sodelavci naše skupine prvič opisujemo časovni potek nastajanja hemikarboaluminata in monokarboaluminata in poročamo, kako se prva faza pretvarja v drugo. Potek hidratacije smo spremljali in ovrednotili z uklonom rentgenskih žarkov in z Rietveldovo analizo izmerjenih uklonskih slik. Hemikarboaluminat se pojavi že v zgodnjih časih hidratacije Portland cementa s kalcitom. Med nadaljnjo hidratacijo pa nato postopno prehaja v monokarboaluminat.
COBISS.SI-ID: 34764037