Opisana je sinteza nano vlaken oksida W5O14 iz parne faze v prisotnosti nikljevega jodida. W5O14 je razmeroma redka a s stališča uporabnosti izredno pomembna faza, sinteza čiste faze je izredno zahtevna. Uporabnost W5O14 je predvsem na področju optičnih naprav kot so fotodiode, laserske diode in prikazovalniki.
F.32 Mednarodni patent
COBISS.SI-ID: 20624167V patentu je opisan postopek priprave večjih količin dihalkogenidov prehodnih kovin v obliki nanocevk, fulerenom podobnih nanostruktur in nanocevk polnjenih s fulerenom podobnimi strukturami ter večjih količin kvazi enodimenzionalnih struktur prehodnih kovin in oksidov prehodnih kovin. Nanomateriali pridobljeni po opisanem postopku so zaradi morfologije in fizikalnih lastnosti potencialno uporabni na področju posebnih trdnih maziv v vesoljski tehniki (dihalkogenidi), katalizatorjev (dihalkogenidi in oksidi) in v elektroniki (kovine).
F.32 Mednarodni patent
COBISS.SI-ID: 16432935V opisu dosežka podajamo skrajšano uradno obrazložitev za nagrado. Prof. dr. Boris Žemva se je z dosežki svojih raziskovanj na področju anorganske kemije fluora, posebej kemije žlahtnih plinov in visokoenergijskih oksidantov ter koordinacijskih spojin z neobičajnimi ligandi povzpel v izbrano peščico raziskovalcev na svetovnem vrhu, ki so premaknili znanje na omenjenih področjih na pred štiridesetimi leti nepredstavljivo visoko raven. Žemva je pokazal, da je mogoče nekatere elemente pripraviti v visokih oksidacijskih stanjih, npr. Ag3+, Ni4+ in Cu3+, kar je bilo do takrat nepredstavljivo. Njihove kationske zvrsti so najmočnejši do zdaj znani oksidanti, saj je v teh sistemih elementarni kisik reducent. Temu in drugim odkritjem dr. Žemve primerni so tudi svetovni odmevi. Njegovi dosežki so sestavni del sodobnih učbenikov anorganske kemije, njegovo je poglavje v enciklopediji anorganske kemije, dobil je ugledno Humboldtovo nagrado, nagrado Ameriškega kemijskega društva (ACS) kot četrti Evropejec, njemu sta bila namenjena simpozij ACS in posebna številka revije Journal of Fluorine Chemistry. Je član Evropske znanstvene akademije s sedežem v Liegeu. Večine tovrstnih oziroma enakovrednih svetovnih priznanj ni bil deležen še noben Slovenec kemik ali nekemik. Dr. Žemva je vsa priznanja za raziskovalno uspešnost dobil tudi v Sloveniji. Je redni član Inženirske akademije Slovenije. Vrsto let je vodil raziskovalni odsek na Institutu Jožef Stefan.
E.01 Domače nagrade