V pričujočem delu poročamo o kristalnih strukturah in fizikalno-kemijskih lastnostih spojin AgSO3CF3 in AgSO3F. V primeru obeh spojin smo raziskali tudi kako poteka njun termični razpad.
COBISS.SI-ID: 25559847
Z raztapljanjem oksidov MO (M = Zn, Cu, Hg) v superkisini aHF/AsF5 ter z reakcijo med H3OAsF6, FeF2 in AsF5 so bile sintetizirane spojine H3OM[AsF6]3 (M = Fe, Zn), H3OMF(AsF6)2 (M = Fe, Cu) in (H3O)2Hg2F(AsF6)5. V kristalnih strukturah spojin H3OMF(AsF6)2 (M = Fe, Cu) so prisotne cik-cak verige [–M–F–M–] v katerih prihaja do močnih antiferomagnetinih interakcij.
COBISS.SI-ID: 25711143
Preučevali smo heterogene reakcije trifluorometana (CHF3) s trdnimi alkalijskimi hidroksidi in karbonati pri zmernih temperaturah. Glavna reakcija je v vseh primerih fluoriranje, ki ga spremlja popoln razpad fluorirnega sredstva (CHF3) in tvorba trdnih kovinskih fluoridov, CO in H2O. Pod specifičnimi pogoji CO in H2O lahko reagirata dalje in tvorita trdne kovinske karbonate. Stopnja fluoriranja je močno odvisna od temperature in je določena z naravo trdnega prekurzorja. Alkalijski hidroksidi, KOH, NaOH, in LiOH, so najbolj reaktivni, saj začnejo reagirati s CHF3 pri relativno nizkih temperaturah, 370–484 K. Temperature začetka fluoriranja ustreznih karbonatov so za 100–150 K višje. Reaktivnost trdnih reagentov s CHF3 lahko povežemo z njihovo bazičnostjo. Reakcije lahko tako pojasnimo na osnovi interakcij tipa kislina-baza med CHF3 kot zelo šibko C–H kislino in močno bazičnimi kisikovimi zvrstmi na površini trdnih reaktantov. Te interakcije so odločilnega pomena pri začetni vezavi CHF3 molekule na trdni reaktant, kar omogoča nadaljnje reakcije, ki vodijo do popolne razgradnje CHF3 molekule. Popoln razpad CHF3 s KOH ali NaOH, ki ga dosežemo pri relativno zelo nizkih temperaturah, lahko v nekaterih specifičnih primerih predstavlja možno alternativo energetsko zelo zahtevnim postopkom termične razgradnje CHF3.
COBISS.SI-ID: 26006311
Ocenili smo, kakšna je izpostavljenost človeka fluoridu (F) preko pitja nekaterih najbolj pogosto prodajanih čajev, ki so na voljo v Sloveniji in tudi v večini trgovin po Evropi. Učinkovitost sproščanja F iz črnega, oolong in zelenega čaja ni odvisna od vrste ali oblike pakiranja čaja. Končna vsebnost biorazpoložljivega F v čajnih poparkih je odvisna od vsebnosti celotnega fluora v čaju in je med 55–90 % s kontinuirano in 74–100 % z zaporednimi infuzijami. Največ fluora se nahaja v čajih v filter vrečkah. Dnevni vnos F s čajem lahko predstavlja 9–101 % primernega dnevnega vnos. Čaj in hrana lahko skupaj doprineseta k 25–173 % primernega dnevnega vnosa F v nefluoriranih in 35–210 % v fluoriranih področjih.
COBISS.SI-ID: 24952871
S tem delom smo pokazali, da je VOF3 uporaben reagent za pripravo fluoridomonooksidovanadatnih(V) spojin in sicer v reakciji med njim in fluoridnimi anioni v brezvodnem vodikovem fluoridu pri sobni temperaturi. Primer spojin Pb(V2O2F8) in Pb(VOF5) kaže, da je vrsta nastalega aniona odvisna od razmerja med VOF3 in F−. Okoli centralnega vanadijevega(V) atoma se vzpostavi oktaedrična koordinacija z daljšo V−F vezjo na položaju trans od kratke V=O vezi. Fluorov atom lahko v to vez prispeva drug VOF4− anion kot v Pb(V2O2F8), ali F− kot v Pb(VOF5) ali celo VF62− kot je to na primer v spojini Pb3F(V4O3F18). Zadnji primer odpira možnost usmerjenih sintez tovrstnih redkih anionov, z reakcijo med VOF3 ali VOF4− in VF6n− (n = 1, 2, 3) ali drugimi fluoridoanioni.
COBISS.SI-ID: 26019111