Znanstveni svet za naravoslovno-matematične vede je delo uvrstil med izjemne znanstvene dosežke v letu 2011. Rod navadnih postranic (Gammarus) s preko 200 znanimi in številnimi še neopisanimi vrstami poseljuje obrežni pas Atlantika in Sredozemskega morja, pa izvire, reke in jezera Severne Amerike, Evrope in palearktične Azije. Potočna postranica (Gammarus fossarum) je v naši deželi prisotna, včasih masovno, skoraj v vsakem izviru. Sorodstvenih in posledično biogeografskih odnosov v množici zelo podobnih vrst se po morfologiji ni dalo določiti. To je omogočilo filogenetsko drevo po molekulski analizi štirih genov (5,088 bp) iz 289 vzorcev z vsega areala rodu. Soočenje filogenetskega drevesa s paleogeografskimi podatki kaže, da je rod začel z vrstami, ki so v paleocenu naseljevale tetidske slane vode. Vselitev v sladke vode, ki naj bi začela v srednjem miocenu, je močno pospešila cepitev v vrste. Ustaljena hitrost cepitve 0,04 vrst na milijon let se je s prehodom v sladke vode pospešila na 0,11 vrst na milijon let. Iz tega rodu je izšla tudi morfološko izjemno pestra favna Bajkalskega jezera z dodatnimi več sto vrstami. Areal agregata Gammarus balcanicus sega od srednje Evrope do Kitajske, kar je plod postopnega razširjanja od starih časov sem. Vrsta Gammarus lacustris pa ima še bistveno obsežnejši areal v Evraziji in Severni Ameriki, a je ta nastal v novejšem času, verjetno ob pomoči vodnih ptic. Raziskava je bila opravljena v sodelovanju s kitajskimi kolegi.
COBISS.SI-ID: 2424399
Razumevanje evolucijskih procesov je eden od osrednjih izzivov v biologiji. Jamske živali so edinstveni modelni organizmi, saj omogočajo analize mehanizmov evolucijske spremembe. Morfološke spremembe, kot so izboljšave nekaterih čutilnih sistemov in izguba oči ter pigmentov, so se zgodile večkrat neodvisno pri različnih skupinah jamskih živali. Cilj te študije je predstaviti jamskega nevretenčarja, ki bi – skupaj z nekaterimi že dobro raziskanimi vretenčarji – lahko služil kot modelni organizem za študiranje genetskih osnov evolucijskih konvergenc in paralelizmov. Na enakonožnem raku, Asellus aquaticus, smo po vsem genomu mapirali 117 genskih označevalcev (markerjev). Večina markerjev je povezana z geni, ki vplivajo na razvoj pigmentacije, oči in okončin. Med njimi smo skušali identificirati mesta v genomu, ki so povezana z izgubo oči in pigmenta. Študija podpira hipotezo, da spremembe enega oz. majhnega števila genov lahko sprožijo obsežne morfološke spremembe. Presenetljivo pa je spoznanje, da je znotraj-populacijska variabilnost velikosti očesa posledica dveh mehanizmov. Izguba očesa ima drugačno genetsko osnovo kot zmanjšanje velikosti očesa. Podobno je z albino-fenotipom; beli osebki iste populacije so lahko recesivni na enem genu, lahko pa dvakratno recesivni na dveh drugih genih. Asellus je obetaven modelni organizem za študije paralelne in konvergentne evolucije, ki omogoča primerjave variabilnosti znotraj-populacij, kot tudi primerjave med vretenčarji in nevretenčarji.
COBISS.SI-ID: 2373199
Amebe so pogosti gostitelji znotrajceličnih bakterij, ki so razvile mehanizme izogibanja obrambnim mehanizmom ameb. Razmnoževanje teh bakterij je praviloma omejeno na citoplazmo ameb, v prispevku pa opisujemo primer razmnoževanja bakterij 'Candidatus Nucleicultrix amoebiphila' v jedru ameb rodu Hartmanella. Gre za doslej nepoznano vrsto bakterij. Ta z najbližjimi poznanimi sorodniki iz skupin Rickettsiales in Rhodospirillales deli le 90% podobnost genov za 16Sin 23S rRNA, prisotnost genov za 16S pa je razkrila prisotnost omenjenih bakterij v raznolikih sladkovodnih in kopenskih okoljih. Nucleicultrix amoebiphila okuži jedro ameb v 6 urah po vdoru v gostiteljsko celico. Največje število bakterij pa je v jedru prisotno 96 do 120 ur po okužbi, ko je povsem napolnjeno z bakterijami in nabreklo. Prenos okužbe poteka tako vertikalno, z delitvijo na hčerinske celice, kot horizontalno preko lize okužene celice in sproščanjem bakterij v okolje. Okužba ne vpliva na preživetje ameb rodu Hartmanella, poveča pa stopnjo lize ameb vrste Acanthamoeba castellanii. Znotraj-jedrna bakterijska okužba je nenavaden pojav, opisana simbioza ameb in Nuclecultrix amoebiphila pa predstavlja primeren model za preučevanje evolucije in molekulskih mehanizmov te nenavadne mikrobne simbioze.
COBISS.SI-ID: 3043407
Analizirali smo količino zaužitega bakra v prebavnih žlezah modelnega organizma v primeru, ko smo živali hranili z dostopnim bakrom iz bakrove soli in z bakrom v obliki nanodelcev. Ugotovili smo, da se večina bakra nakopiči v žlezah in da gre za bistvene razlike v kopičenju, če so živali zaužile bakrovo sol ali bakrove nanodelce. Ugotovili smo tudi, da do odtaplaja dejansko pride v prebavilu in ne pred zaužitjem.
COBISS.SI-ID: 2658127
V študiji smo želeli ugotoviti ali pride do raztapljanja zaužitih delcev CoFe2O4 v prebavnih sokovih modelnega organizma. Za ta namen smo uporabili različne slikovne tehnike. Potrdili smo, da v prebavilu pride do raztapljanja delcev in da v celice vstopi le Co in ne tudi Fe. Toksikološke analize pa so pokazale, da je za kvarno delovanje kriv Co ion in ne delec. V članku smo obravnavali primernost izbranega modelnega organizma za študije raztapljanja delcev v prebavnem sistemu in morebitno sproščanje ionov.
COBISS.SI-ID: 2768975