Objava v reviji Nature neposredno izhaja iz doktorata dr. Drejca Kopača, ki je tudi njen drugi avtor. Lord Martin Rees, profesor na univerzi v Cambridgeu in britanski kraljevi astronom, je komentiral: "Z opazovanjem tega izbruha v prvih nekaj minutah po njegovi detekciji s satelitom Swift je Teleskop Liverpool razkril presenetljive nove dokaze o mehanizmih, ki poganjajo te najmočnejše znane eksplozije v vesolju." Prof. Enrico Costa, eden od očetov satelita BeppoSAX, ki je ključno prispeval k reševanju ugank izbruhov sevanja gama, pa je ob tej objavi dejal: "To je eden najpomembnejših rezultatov v celotni 40-letni zgodovini raziskav izbruhov sevanja gama - in eden redkih, ki nakazuje neposredno fizikalno razlago teh objektov." Po začetnem izbruhu, ki definira izbruh sevanja gama (GRB), se razširjajoča snov zaleti v okolni medij in se začenja ob nastanku zasija ustavljati. Pri tem napredni udarni val potuje naprej, vzvratni pa se širi nazaj v prihajajoči kolimirani curek. Za svetlobo iz vzvratnega udara predvidevamo, da bo močno polarizirana, če so v curku prisotna globalna magnetna polja, ki so prinešena iz osrednjega območja. Tudi pozicijski kot tedaj ostaja stabilen. Nasprotno pričakujemo naključno spremenljivost magnetnega polja, če to nastane v lokalni plazmi ali v magnetnohidrodinamskih nestabilnostih. V zgodnjem zasiju so doslej opazili približno 10% linearno polarizacijo, vendar te meritve za testiranje modelov niso bile dovolj časovno ločljive. Tu poročamo o linearni polarizaciji v takojšnjem zasiju GRBja 120308A v štirih minutah po njegovi detekciji v gama žarkih in o njenem ugašanju v naslednjih desetih minutah. Polarizacijski kot ostaja stabilen in se v tem času ne spremeni za več kot 15 stopinj, manjši trend sugerira postopno obračanje. Nastanek v lokalni plazmi ali magnetohidrodinamskih nestabilnostih je s tem izključen. Nasprotno pokažemo, da v GRBjih najdemo magnetizirane barionske curke z globalno urejenimi polji, ki preživijo še dolgo časa po začetnem izbruhu.
COBISS.SI-ID: 425089
Medzvezdni absorpcijski pasovi (MAPi) so absorpcijske črte vidne in infrardeče svetlobe v zvezdnih spektrih. Nerazumevanje njihovega izvora v medzvezdnem prostoru je eden najstarejših problemov astronomske spektroskopije, saj MAPe poznamo že od leta 1922. V popolnoma novem pristopu razumevanja MAPov smo združili informacije v skoraj 500,000 spektrih zvezd, ki jih je opazoval obsežni pregled neba RAVE (Radialnohitrostni vesoljski eksperiment), in naredili prvo kvazi-trodimenzionalno karto moči MAPa pri 862 nanometrih, ki pokriva območje 3 kiloparsekov okoli našega Sonca. Pokazali smo, da je porazdelitev podobna naši neodvisno generirani prostorski porazdelitvi ekstinkcije v medzvezdnem prahu vzdolž Galaktične ravnine. Kljub podobnostim porazdelitve v Galaktični ravnini ima nosilec MAPa pri 862 nanometrh znatno večjo razmazanost okoli Galaktične ravnine kot medzvezdni prah. Četudi morda lastnosti enega samega MAPa niso značilne za celotno populacijo MAPov, s tem odpiramo smer bodočih raziskav MAPov. Ta članek in z njim povezana 2 članka, ki sta jih Kos in Zwitter objavila v reviji Astrophysical Journal ter članki, ki so jih vodili Žerjal in Traven, so botrovali več vabljenim, ključnim, in običajnim ustnim nastopom na mednarodnih konferencah. Skupina sedaj vodi celotno obdelavo podatkov v okviru projekta Hermes/GALAH, ki je največji visokoresolucijski zvezdni spektroskopski pregled neba v tem desetletju, pri tem in drugih projektih pa vodimo tudi raziskave medzvezdnega prostora, ter aktivnih in dvojnih zvezd.
COBISS.SI-ID: 473217
Meteorološki del skupine raziskuje atmosfersko dinamiko na velikih skalah, asimilacijo podatkov za numerično napovedovanje vremena na različnih skalah in napovedljivosti atmosferskih procesov, vključno s širjenjem polutantov v ozračju in natančno napovedljivostjo padavin. Gre za edine aktivne raziskave dinamike ozračja, ki niso fokusirane predvsem na lokalne procese in ki povezujejo in umeščajo slovensko meteorologijo v aktualne raziskovalne izzive na omejenih področjih. Skupina je od leta 2009 objavila 20 člankov v top-5 meteoroloških revijah, pridobila pa je tudi prvi slovenski projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Članek analizira nekatere pomanjkljivosti regionalnih klimatskih modelov v zmernih širinah zaradi metode gnezdenja in velikosti domene. V ta namen je pripravljen model za klimatske simulacije na omejenem območju na štirih različnih domenah, dveh v obliki kanala. Cilj simulacij je analiza vpliva stranskih robnih pogojev na rešitev v središču domene. Rezultati so pokazali, da napake povezane z gnezdenjem najbolj naraščajo v baroklinih območjih Atlantika in Pacifika. Napaka v polju zonalnega vetra v Atlantiku ima obliko dipola, kar je posledica razlik med modelom ECMWF in uporabljenim modelom na omejenem območju WRF. Dipolna struktura je odsotna v primeru, ko je WRF gnezden v lastno večjo domeno. Skupno smo pokazali, da je velikost domene, posebej lokacija njenega zahodnega roba, izjemnega pomena za velikost notranje variabilnosti modela ter da premajhna domena modela lahko močno vpliva na oceno klimatske variabilnosti.
COBISS.SI-ID: 310697
Izbruhi sevanja gama so zaradi izjemno velikega izseva izvrstne kozmološke sonde, s katerimi lahko proučujemo galaktično okolje pri zelo različnih rdečih premikih. Naša GRB skupina, ki je od leta 2009 na področju GRBjev v soavtorstvu objavila 25 člankov v top-5 astrofizikalnih revijah, aktivno sodeluje pri raziskovanjih galaktičnih okolij s spektrografom X-shooter na 8-metrskem VLT teleskopu na Evropskem južnem observatoriju v Čilu. GRBji omogočajo tudi spremljanje spreminjanja galaktičnega okolja s starostjo, tako da opazujemo okolja GRBjev na različnih rdečih premikih. Tu navedeni članek pokaže, da so lastnosti relativno bližnjega nedavnega GRBja povsem primerljive s tistimi, ki so jih opazili pri zelo velikih rdečih premikih, ko je bilo vesolje desetkrat mlajše, kot je sedaj. 8. maja 2014 bo skupina objavila še en članek reviji Science, to je že njihov 3. Nature/Science članek v zadnjih 6 mesecih. Dolgi izbruhi gama žarkov (GRBji) so zelo redka posledica sesutja masivnih zvezd in jih običajno opazujemo v oddaljenem vesolju. Zaradi njegovega velikega sija (L ~ 3 E53 ergov na sekundo) in relativne bližine (z = 0.34) se GRB130427A ponaša z največjo doslej opaženo gostoto svetlobnega toka v gama žarkih. Tu predstavljamo popoln pogled na GRB 130427A v različnih oknih valovnih dolžin, ki vključujejo opazovanja s satelitom Swift, z 2-metrskima teleskopoma Liverpool in Faulkes in z drugimi instumenti na Zemlji. Rezultati poudarjajo razvoj emisije izbruha od zgodnje faze do zasija. Lastnosti GRB 130427A so podobne onim v najsvetlejših GRBjih na velikih rdečih premikih. To nakazuje, da je mehanizem nastanka enak tako v sedanjem času kot v zgodnjem vesolju in preko celotnega obsega izotropnih energij izbruhov sevanja gama.
COBISS.SI-ID: 428417
Sodelavka dr. Dunja Fabjan je objavila in sodelovala v več raziskavah o barionski snovi v jatah galaksij ter učinku, ki ga imajo različni astrofizikalni procesi (npr. nastajanje zvezd, sproščanje galaktičnih vetrov, aktivna galaktična jedra) na lastnosti plina, ki jih opazujemo v rentgenskem in radijskem delu spektra, in na lastnosti zvezdne komponente jat. Med najpomembnejše dosežke spadajo raziskave o vplivu barionske fizike na teoretične zveze, ki povezujejo maso jate galaksij z lastnostmi plina in so bistvene za uporabo jat v kozmološke namene ter prihodnje preglede neba v rentgenskem spektru (npr. ESA misija Athena+). Kot avtorica in soavtorica je v člankih Fabjan et al. (2011) in Ettori (tudi Fabjan D.) et al. (2012) predstavila rezultate raziskave o vplivu različnih astrofizikalnih procesov na teoretične zveze, ki povezujejo maso jate galaksij, ki je pretežno sestavljena iz temne snovi, z lastnostmi plina, ki ga opazujemo v rentgenski svetlobi. Za preverjanje teh teoretskih zvez in njihovega razvoja je bila nujna uporaba numeričnih simulacij, ki so bile v statistične namene izvedene na velikem številu (okrog 140) jat galaksij z masami nad 5 × 10^13 M⊙/h (za primera hlajenja plina in nastajanje zvezd ter za sproščanje galaktičnih vetrov s hitrostmi 500km/s). Vpliv različnih astrofizikalnih procesov (termična prevodnost, viskoznost, hlajenje plina in nastajanje zvezd, sproščanje galaktičnih vetrov, povratni učinek aktivnih galaktičnih jeder) pa smo raziskali s pomočjo manjšega števila 18 skupin in jat galaksij. Vse simulacije so bile izvedene z numerično TreePM-SPH kodo Gadget (Springel et al. 2005). Dokazali smo, da je med teoretskimi zvezami M_tot-T (masa celotne jate - temperatura plina), M_tot-M_gas (masa jate – plinska masa) in M_tot-Y_X (masa jate – produkt plinske mase in temperature plina) zadnja zveza najmanj občutlijva na učinek različnih astrofizikalnih procesov in torej potencialno pomembna za bodoče preglede neba. Dodatno je pa tudi plinska masa dober pokazatelj skupne mase jate, saj ima glede na teoretično zvezo M_tot-M_gas najmanjšo razpršenost. Teoretične zveze so pomembne, ker lahko z njimi na neodvisen način preverjamo kozmološke parametre in so temeljne za prihodnje preglede neba v rentgenskem spektru (e.g. bodoča misija Athena+). V kasnejšem članku (Ettori et al. 2012) smo uporabili zgornje podatke za pridobitev generalizirane skalirne zveze med maso jate in maso plina, izsevom v rentgenskem spektru in temperaturo, za katero je razpršenost najmanjša. Predstavili smo tudi primer nove zveze (s produktom izseva in temperature). Generalizirano zvezo lahko uporabimo pri študiju razvoja jat za določanje odstopanja realnih opazovanj jat od podobnostnih modelov oziroma, v kozmološke namene, za minimizacijo teoretičnih zvez.
COBISS.SI-ID: 374657