Po začetnem izbruhu, ki definira izbruh sevanja gama (GRB), se razširjajoča snov zaleti v okolni medij in se začenja ob nastanku zasija ustavljati. Pri tem napredni udarni val potuje naprej, vzvratni pa se širi nazaj v prihajajoč kolimiran curek. Za svetlobo iz vzvratnega udara predvidevamo, da bo močno polarizirana, če so v curku prisotna globalna magnetna polja, ki so prinešena iz osrednjega območja. Tudi pozicijski kot tedaj ostaja stabilen. Nasprotno pričakujemo naključno spremenljivost magnetnega polja, če to nastane v lokalni plazmi ali v magnetnohidrodinamskih nestabilnostih. V zgodnjem zasiju so doslej opazili približno 10% linearno polarizacijo, vendar te meritve za testiranje modelov niso bile dovolj časovno ločljive. Tu poročamo o linearni polarizaciji v takojšnjem zasiju GRBja 120308A v štirih minutah po njegovi detekciji v gama žarkih in o njenem ugašanju v naslednjih desetih minutah. Polarizacijski kot ostaja stabilen in se v tem času ne spremeni za več kot 15 stopinj, manjši trend sugerira postopno obračanje. Nastanek v lokalni plazmi ali magnetohidrodinamskih nestabilnostih je s tem izključen. Nasprotno pokažemo, da v GRBjih najdemo magnetizirane barionske curke z globalno urejenimi polji, ki preživijo še dolgo časa po začetnem izbruhu.
COBISS.SI-ID: 425089
Dolgi izbruhi gama žarkov (GRBji) so zelo redka posledica sesutja masivnih zvezd in jih običajno opazujemo v oddaljenem vesolju. Zaradi njegovega velikega sija (L ~ 3 E53 ergov na sekundo) in relativne bližine (z = 0.34) se GRB130427A ponaša z največjo doslej opaženo gostoto svetlobnega toka v gama žarkih. Tu predstavljamo popoln pogled na GRB 130427A v različnih oknih valovnih dolžin, ki vključujejo opazovanja s satelitom Swift, z 2-metrskima teleskopoma Liverpool in Faulkes in z drugimi instumenti na Zemlji. Rezultati poudarjajo razvoj emisije izbruha od zgodnje faze do zasija. Lastnosti GRB 130427A so podobne onim v najsvetlejših GRBjih na velikih rdečih premikih. To nakazuje, da je mehanizem nastanka enak tako v sedanjem času kot v zgodnjem vesolju in preko celotnega obsega izotropnih energij izbruhov sevanja gama.
COBISS.SI-ID: 428417
Članek analizira nekatere pomanjkljivosti regionalnih klimatskih modelov v zmernih širinah zaradi metode gnezdenja in velikosti domene. V ta namen je pripravljen model za klimatske simulacije na omejenem območju na štirih različnih domenah, dveh v obliki kanala. Cilj simulacij je analiza vpliva stranskih robnih pogojev na rešitev v središču domene. Rezultati so pokazali, da napake povezane z gnezdenjem najbolj naraščajo v baroklinih območjih Atlantika in Pacifika. Napaka v polju zonalnega vetra v Atlantiku ima obliko dipola kar je posledica razlik med modelom ECMWF in uporabljenim modelom na omejenem območju WRF. Dipolna struktura je odsotna v primeru, ko je WRF gnezden v lastno večjo domeno. Skupno smo pokazali, da je velikost domene, posebej lokacija njenega zahodnega roba, izjemnega pomena za velikost notranje variabilnosti modela ter da premajhna domena modela lahko močno vpliva na oceno klimatske variabilnosti.
COBISS.SI-ID: 310697
Lastnosti difuznih medzvezdnih pasov (DIB) sledijo pogojem vzdolž poti proti opazovanim zvezdam. V vidni svetlobi smo naredili manjši pregled dosegljivih zvezd in posneli visokoločljive spektre z visokim razmerjem signala proti šumu. Predstavljamo meritve 19 DIBov v smerej proti 50 vročim zvezdam. Smeri so dobro razpršene po galaktičnih koordinatah in imajo različne pogoje medzvezdne pordečitve. Pogoje v medzvezdnem prostoru smo izračunali za osem atomskih in molekularnih medzvezdnih črt. S primerjavo korelacijskih koeficientov med posameznimi DIBi in pordečitve v pred UV svetlobo zaščitenih (zeta) in nezaščitenih (sigma) smereh smo gotovili, da lahko DIBe razdelimo v dve skupini. Razmerje med DIBoma pri 5780 in 5797 Å se je izkazalo kot zanesljiv razločevalec med obema skupinama. Pokažemo, da je zaščitenost pred UV žarki dominantni faktor pri odnosu med ekvivalentno širino DIBa in pordečitvijo za zeta smeri, medtem kot pri sigma smereh igrajo odločilno vlogo drugi vplivi. Drugi parametri, kot je gostota plina, elektronska gostota ali turbulenca, so manj pomembni. Javno objavljamo celotni katalog opazovanih medzvezdnih črt.
COBISS.SI-ID: 417409
RAVE je nepristranski pregled zvezd južnega neba, ki je v času naše analize vseboval 456,676 spektrov posnetih v srednji spektralni ločljivosti. Spektri vključujejo črte infrardečega kalcijevega tripleta (Ca II IRT), ki so znan indikator zvezdne aktivnosti. V prejšnjem delu smo z metodo lokalnega linearnega vsajanja klasificirali vse spektre. To delo je odkrilo 53,347 primerov z možno emisijsko komponento kalcijevih črt. Tu z metodo spektralnega odštevanja preučimo lastnosti te emisije. Namesto izračunanih spektrov za odštevanje uporabimo opazovane spektre podobnih vendar neaktivnih zvezd in se tako izognemo težavam izračuna spektrov in obravnavi primerov zunaj lokalnega termodinamskega ravnovesja. Poročamo o ekvivalentni širini emisijske komponente vsake od kalcijevih črt na 5 Angstromov širokem intervalu okoli središča črte. Med 44000 kandidati z razmerjem signala proti šumu nad 20 poiščemo 14000 takih, ki imajo emisijsko komponento detektirano vsaj na nivoju dveh standardnih odstopanj. To je daleč največji vzorec aktivnih zvezd doslej. Ker aktivnost vpliva na meritve radialne hitrosti in vrednosti zvezdnih parametrov, smo te količine določili znova. Porazdelitev nivojev aktivnosti opazovanih zvezd kaže na bimodalno porazdelitev. Prvi vrh sovpada z neaktivnimi zvezdami, drugi pa z mladimi zvezdami, ki se šele spuščajo proti glavni veji HR diagrama. Celotni katalog bo z naslednjimi javnimi objavami pregleda RAVE postal javno dostopen.
COBISS.SI-ID: 418945