Poročali smo o razredčilnih entalpijah raztopin alifatskih 6,12- and 12,12-ionen bromidov in fluoridov ter entalpije mešanja teh ionenov z nizkomolekularnimi solmi, kot so NaF in NaBr. Meritve smo primerjali s teoretičnimi rezultati na osnovi Poisson-Boltzmannove enačbe. Po teoriji bi morale biti razredčilne toplote eksotermne, entalpije mešanja pa endotermne. Eksperimenti kažejo, da predznak toplotnega efekta zavisi od narave dodane soli (od protiiona), kot tudi od hidrofobnosti (to je od števila x,y metilenskih skupin) poliiona.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 1681967Cilj projekta je bil posodobiti učne vsebine in metode glede na razvoj znanosti in glede na razvoj didakticnih pristopov. Predavanje je obravnavalo vsebine in naloge, ki se pojavljajo na mednarodnih kemijskih olimpijadah za dijake, in ki včasih po težavnosti močno presegajo običajno znanje dijakov. Predavanje je bilo namenjeno izobraževanju učiteljev kemije za morebitno vključitev nekaterih težjih vsebin v izvajanje posodobljenih učnih načrtov.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 1676079S pomočjo meritev SAXS in dinamičnih reoloških meritev smo raziskali strukturne lastnosti vodnih raztopin polisaharida levana bakterijskega izvora. Uporabili smo levan, ki smo ga izolirali iz biofilma bakterije Bacillus subtilis, in komercialno dostopni levan iz bakterij Zymomonas mobilis in Erwinia herbicola. Rezultate meritev SAXS smo ovrednotili z uporabo »modela biserne verižice«, ki nam je poleg interakcijskih parametrov omogočil še podrobnejši uvid v konformacijske značilnosti molekul levana v vodnih raztopinah. Vzporedno so dinamične reološke meritve razkrile zanimive viskoelastične lastnosti teh raztopin že pri zelo nizkih koncentracijah polimera.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1627183Prvi pristopi pri računanju električne prevodnosti raztopin električno nabitih koloidnih delcev so izhajali iz računa potenciala na strižni ravnini (z-potencial), ki deli okoliško raztopino od elektrokinetične enote sestavljene iz koloidnega delca in njemu pripadajoče Sternove plasti s protiioni. V kasnejših teorijah se je povezava z-potenciala z mobilnostjo električno nabitega delca vedno bolj porazgubljala in v nekaterih novejših teorijah praktično izginila. Računi, ki smo jih opravili za primer tipičnega predstavnika sferičnih poliionov in za primer predstavnika linearnih poliionov kažejo, da je z upoštevanjem izračunanega z-potenciala in izračunanega deleža prostih protiionov možno vsaj kvalitativno oziroma v posameznih primerih celo kvantitativno napovedati prevodnosti polielektrolitov. Te napovedi dajo v neredko primerih boljše rezultate kot pa jih dobimo z bolj znanimi in uveljavljenimi teorijami.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1626415