V zadnjih desetletjih je pojavljanje želatinoznega planktona v velikem številu vse bolj pogost pojav po svetu in tudi Sredozemskem morju. Masovni pojavi želatinoznega planktona povzročajo gospodarsko škodo pa tudi vplivajo na kakovost morja. Razgradnja proteinsko bogatega tkiva meduz sprosti velike količine hranilnih soli v morsko okolje, povzroča zmanjševanje koncentracij kisika, pri tem pa prihaja tudi do sprememb števila in sestave bakterijske združbe.
COBISS.SI-ID: 2589519
Z numeričnim modelom Univerze v Princetonu, ki smo ga postavili na območju severnega Jadrana, (NAPOM model) smo proučili dve prognozi modela v vetrnem vremenu. V obeh sinoptičnih vetrovnih situacijah je bil veter relativno stalen () 8 m/s) in je pihal vzdolž osi severnega Jadrana (jugo), oz. pravokotno na njo (burja). V obdobju južnega vetra je prisotna ciklonska usmerjenost cirkulacije. V primeru burje je bila reproducirana ciklonska veja cirkulacije dvojnega vrtinca, ki se nahaja severno od pasu vetrnega minimuma in se razteza od istrske obale proti izlivu reke Pad. S simulacijami smo pokazali, da v primeru južnega vetra dinamika vodne mase severnega Jadrana ne sledi najbolje enostavni teoriji topografske kontrole v zelo dolgem kanalu s prečno topografijo, čeprav je kvalitativno ujemanje solidno. V primeru burje pa so simulacije pokazale, da Tržaški zaliv zelo dobro, tudi kvantitativno, sledi omenjeni topografski kontroli v 82 % deležu celotnega pretoka. To pomeni transport (vertikalen integral hitrosti toka po vodnem stolpcu) vodne mase vzdolž vetra v plitkih območjih z globinami manjšimi od povprečnih v prečnem profilu morskega dna, ter transport v nasprotni smeri vetra v območjih z globino, ki je večja od srednje.
COBISS.SI-ID: 2595663
V članku smo analizirali dolgoletno časovno serijo (1989 2009) abiotskih dejavnikov in strukturnih parametrov planktonske združbe v Tržaškem zalivu. Postopno sosledje dogodkov v hidrologiji in ekologiji bazena, je bilo z uporabo robustnih analiz prepoznano kot zamenjava režima v letih 2002/2003. Časovno usklajeni preskoki v značilnem režimu sladkovodnih pritokov in površinske slanosti so vodili do upada koncentracij nitrata in silikata ter posledično do zmanjšanja fitoplanktonske biomase zaradi spremenjenih razmerij glavnih skupin fitoplanktona in zmanjšanja sezonskih diatomejskih cvetenj. Spremembe smo opazili tudi na višjem trofičnem nivoju kot izrazit upad biomase zooplanktona po letu 2002. Izkazalo se je, da so prevladujoče gonilne sile, ki uravnavajo Tržaški zaliv, lokalna klima (padavine, rečni pritoki) in antropogeni pritisk (evtrofikacija). V režimu optimalnih hranilnih razmer in visoke fitoplanktonske biomase prevladuje »zgoraj-dol« nadzor v združbi, medtem ko v novem režimu zmanjšanih virov in biomase lahko v določenih sezonah prevlada »spodaj-gor« nadzor.
COBISS.SI-ID: 2504271
Evropska Vodna direktiva predvideva vrednotenje stanja obalnih voda. Cilj te raziskave je bil razviti nov indeks za oceno hidromorfološke (HM) spremenjenosti skalnate obale na podlagi bentoških nevretenčarjev. Sedem HM spremenljivk, ki opisujejo habitatne razmere, je bilo uporabljenih za razvoj HM gradienta stresa. Potrdili smo odziv združbe bentoških nevretenčarjev na HM pogoje in razvili nov bentoški indeks za skalnato obalo (BIRS). Novi indeks ima dober potencial, da prispeva k obstoječim sistemom vrednotenja stanja obalnega pasu. Še posebej, ker je bil vpliv HM spremenjenosti na obalne združbe do sedaj skoraj zanemarjen, kljub temu, da je med glavnimi grožnjami za celovitost obalnega morja.
COBISS.SI-ID: 2397519
Patogene mikobakterije so in vivo izpostavljene različnim stresorskim dejavnikom kot del obrambne strategije gostitelja za preprečevanje rasti bakterij in širjenja okužbe. Eden izmed pomembnih dejavnikov je tudi omejitev dostopa do železa. V naši raziskavi smo na primeru Mycobacterium avium podvrste hominissuis pokazali, da se občutljivost na antibiotike bistveno spremeni ob pomanjkanju železa v gojišču. To ima lahko pomembne posledice za zdravljenje okužb s temi bakterijami, saj in vitro občutljivosti na antibiotike, ki se trenutno določajo v gojiščih z relativno visokimi koncentracijami železa, slabo odsevajo dejanske in vivo odpornosti. Slaba korelacija med in vitro občutljivostjo ter in vivo odzivom na antibiotike je značilna za to podvrsto mikobakterij in predvidevamo, da k temu pomembno prispeva prav razlika v dostopnosti železa med in vitro ter in vivo pogoji.
COBISS.SI-ID: 30327001