Površinski tokovi Tržaškega zaliva so bili merjeni od marca 2011 do oktobra 2012 s hkratnim delovanjem več radarjev na različnih obrežnih lokacijah, med katerimi je bil eden postavljen na konico piranskega rta Madona. Te meritve smo ocenili in primerjali s podpovršinskimi meritvami tokov na boji Vidi in z rezultati prognostičnega numeričnega modela cirkulacije severnega Jadrana (NAPOM). Reproducirane so bile osnovne cirkulacijske značilnosti, kot npr. ciklonalna cirkulacija in obalni curek osladkane vodne mase ven iz zaliva ob severni (italijanski) obali. Numerični model ni v zadostni meri reproduciral nizkofrekvenčnih pojavov, pa tudi v dnevnem, poldnevnem in inercialnem časovnem merilu. Model in površinske radijske meritve pa niso uspešno reproducirale dnevne plimske elipse toka, izmerjene na boji Vidi.
COBISS.SI-ID: 2965071
V obalnih morjih severnega Jadrana rečni vnosi nutrientov sprožijo cvetenje fitoplanktona in sezonsko kopičenje raztopljenega organskega ogljika; slednje lahko vodi do pojava sluzenja morja. Mehanizmi regulacije cikla fosforja (P) in ogljika (C) ter njune sklopitve tekom tega pojava niso jasni. Izpeljali smo 64 dni trajajoč poskus med katerim smo spremljali številne biogeokemične parametre in sestavo mikrobne združbe. Analizirali smo časovne trende C in P pretoka v sistemu, ki smo ga obogatili s fosforjem ter v kontrolnem, brez obogatitve. Dodatek je vzpodbudil rast diatomej, vendar je bil po padcu rasti le-teh določen nivo primarne produkcije vseeno ohranjen, kar kaže na tesno povezavo med bakterijsko regeneracijo P in rastjo fitoplanktona. Kljub visoki bakterijski porabi C se je po obdobju cvetenja fitoplanktona kopičil slabo razgradljiv DOC kar je posledica selektivne bakterijske razgradnje. Kljub razlikam so v obeh sistemih prevladale Alfa- in Gamma-proteobakterije. Sočasno so bile opažene dramatične razlike v dinamiki manj zastopanih bakterijskih skupin. Rezultati eksperimenta predstavljajo nov vpogled v mehanizme in dinamiko fosforja ter ogljika po pojavu cvetenja fitoplanktona.
COBISS.SI-ID: 2983247
Cilj naših raziskav je bil oceniti vpliv anoksij na bentoško meiofavno. Primerjali smo dve metodi označevanja meiofavne – z nevitalnim, klasičnim barvilom Rose Bengal in z vitalno sondo CellTracker Green. Slednje se je izkazalo za veliko primernejše pri študijah anoksije, saj je bilo opaziti manj preživelih osebkov po kratki anoksiji, česar nismo zaznali z navadnim Rose Bengalom, ki obarva tudi tkivo (nedavno) preminulih živali. Tako lahko z veliko večjo natančnostjo ocenimo časovni okvir preživetja različnih vrst meiofavne (harpaktikoidnih rakov in glist) v hipoksičnih in anoksičnih razmerah v morskem sedimentu.
COBISS.SI-ID: 2809423
Z raziskavo smo želeli optimizirati monitoring za oceno stanja ekološke kakovosti vodnih teles na podlagi bentoških nevretenčarjev. Preučili smo vpliv velikosti vzorca na referenčne vrednosti in variabilnost v razmerju ekološke kakovosti (REK) znotraj mesta vzorčenja za šest pogosto uporabljenih ekoloških indikatorjev. Rezultati so pokazali, da je za zadostno zanesljivost določanja referenčnih vrednosti in REK v Tržaškem zalivu potrebno za posamezno mesto vzorčenja, povzorčiti vsaj tri paralelke.
COBISS.SI-ID: 2605903
Že stari pomorščaki so opazili, da pesek iz puščav potuje zelo dolge razdalje in prepotuje tudi oceane. Pritrjeni mikroorganizmi na te peščene delce potujejo z njimi in so potem odloženi na drugem kraju. Iz satelitskih slik je bilo zaznano, da je vir tega peska iz Sahare depresija Bodélé, ki se nahaja v Čadu. Od tu mikroorganizmi potem potujejo čez Mediteransko morje in so odloženi v Alpah. V raziskavi smo analizirali pesek, ki je bil deponiran na Zelenortske otoke. Z masovnim paralelnim sekvenciranjem in z kulturabilnimi metodami smo določili, da vzorci vsebujejo mikroorganizme adaptirane na suho in zelo neprijazne okolje in zato tudi lahko preživijo neustrezne pogoje v atmosferi. Večina določenih bakterij je globalno distribuiranih, ki so pogosti v prsti in na površinah rastlin. Ta dognanja potrjujejo, da so določeni mikroorganizmi lahko globalno distribuirani in drugi so omejeni le na lokalno okolje. Glede na to, da se je našlo le nekaj patogenih bakterij v teh vzorcih predvidevamo, da pesek iz Afrike ne predstavlja velikega zdravstvenega problema.
COBISS.SI-ID: 30514393