Avtorica je opisala lastnosti 26 tipov vibracijsko občutljivih živčnih celic pri primitivni vrsti dolgotipalčnih kobilic. Prvič je bilo na osnovi velikega števila opisanih nevronov pokazano, da na nivoju centralnega živčevja pri tej skupini žuželk prevladuje občutljivost na vibracijske dražljaje nizkih nosilnih frekvenc. Delo natančno opisuje anatomijo in lastnosti odziva tistih tipov nevronov, katerim potencialno istoizvornih celic pri ostalih vrstah žuželk ne poznamo. Poudarjen je pomen zaznavanja vibracijskih signalov nizkih frekvenc tako za ravnokrilce kot žuželke na sploh. Delo z velikim številom individualno identificiranih nevronov predstavlja bogato osnovo za bodoče medvrstne primerjave.
COBISS.SI-ID: 2053967
V znanstvenem članku smo preučevali fitnes dveh vrst iz rodu Daphnia v odvisnosti od vpliva interakcije med spremembo temperature in spremembo kvalitete hrane. Merili smo vpliv spremembe temperature (15 vs. 20°C) in kvalitete hrane (Cryptomonas sp. kot visoko kvalitetna hrana vs. Chlamydomonas sp. kot hrana relativno nizke kvalitete) v 16 različnih kombinacijah okolja mater in zaroda na rast mladičev in na velikost zaroda pri D. magna in D. pulex. Pokazalo se je, da študije, izvedene pri konstantni temperaturi v laboratoriju, ne prikažejo realnega stanja vpliva hrane v naravnem okolju.
COBISS.SI-ID: 29448409
Testirali smo hipotezo, da se pri razširjanju upogibnega valovanja, ki ga uporabljajo ščitaste stenice za vibracijsko komunikacijo vzdolž rastlinskih tkiv, vzpostavi resonanca. V modelni substrat - steblo ciperusa - smo umetno predvajali različne sintetizirane in naravne vibracijske signale in merili amplitudo valovanja na različnih točkah vzdolž tega substrata. Hkrati smo na podlagi mehanskih lastnosti stebla izračunali pričakovane frekvence lastnih nihajnih načinov in spreminjanje amplitude z oddaljenostjo od izvora vibracij. Obe lastnosti fizikalnega modela sta se ujemali z meritvami, kar potrjuje hipotezo in odpira več vprašanj o sistemu vibracijske komunikacije žuželk.
COBISS.SI-ID: 2502735
S kombinacijo terenskega dela in laboratorijskih poskusov smo testirali hipotezo, da plenilci lahko izkoriščajo vibracijske signale, ki jih plen oddaja med spolno komunikacijo. Najprej smo razvili oligotidne začetnike specifične za škržatke iz rodu Aphrodes ter posebej še za vrsto A. makarovi. Pajke smo nabrali na lokacijah, kjer so bili ti škržatki prisotni, ter s pomočjo omenjenih začetnikov analizirali vsebino prebavila pajkov z molekularnimi metodami, da bi ugotovili, katere vrste pajkov so pomembni plenilci teh škržatkov v naravi. Analize so pokazale, da vrsta pajka Enoplognatha ovata požre več škržatkov v času, ko so prisotni odrasli osebki, ki se sporazumevajo z vibracijskimi signali. Poskusi v mikrokozmusu in s predvajanjem posnetih vibracijskih signalov škržatkov so pokazali, da pajek te vrste lahko izkoristi vibracijske signale samcev škržatkov kot del strategije lovljenja plena in kot rezultat ubije signifikantno več samcev kot samic škržatka.
COBISS.SI-ID: 2349903
V članku je povzetek raziskav 235 visokogorskih jezer v Evrpi izvedenih v okviru EU projekta EMERGE, v katerem so analizirane združbe različnih organizmov. Ugotovljeno je bilo, da se jezera grupirajo po hierarhičnem principu. Najpomembnejši dejavniki, ki določajo sestavo združb v jezerih so: velikost jezera, količina hranil, alkaliteta ter trajanje ledu. Za vsako od teh skupin je bila določena mejna vrednost, ki določa ekološki prag, pri katerem se združbe značilno spremenijo (velikost jezera 3 ha; hranila: 0.6 mg C l-1 ; ledeni pokrov: trajanje ledu: 190 dni; alkaliteta: 200 µeq l-1).
COBISS.SI-ID: 2124367