P1-0255 — Letno poročilo 2009
1.
Ekološki mejniki v evropskih visokogorskih jezerih.

V članku je povzetek raziskav 235 visokogorskih jezer v Evrpi izvedenih v okviru EU projekta EMERGE, v katerem so analizirane združbe različnih organizmov. Ugotovljeno je bilo, da se jezera grupirajo po hierarhičnem principu. Najpomembnejši dejavniki, ki določajo sestavo združb v jezerih so: velikost jezera, količina hranil, alkaliteta ter trajanje ledu. Za vsako od teh skupin je bila določena mejna vrednost, ki določa ekološki prag, pri katerem se združbe značilno spremenijo (velikost jezera 3 ha; hranila: 0.6 mg C l-1 ; ledeni pokrov: trajanje ledu: 190 dn; alkaliteta: 200 µeq l-1).

COBISS.SI-ID: 2124367
2.
Hantavirusna obremenitev tkiv naravno okuženih gladalcev.

Hantavirusi povzročajo doživljensko in asimptomatično infekcijo pri naravno okuženih gostiteljih. Čeprav mnoge raziskave poročajo o hantavirusni perzistenci in primerih okuženih tkiv iz eksperimentalno okuženih glodalcev, pa manjkajo podatki o realnem stanju v naravi. To je bil razlog za našo raziskavo Puumala, Dobrava and Saaremaa virusne obremenitve in pojavljanje infekcije v tkivih v naravnih rezervoarjih. Hantavirusna RNK smo našli v vseh testiranih notranjih organih in krvnih vzorcih iz 14 naravno okuženih glodalskih gostiteljih.

COBISS.SI-ID: 25475801
3.
Pokazatelji biodiverzitete v evropskih podzemnih vodah:

Med projektom PASCALIS je bilo ugotovljenih 375 podzemnih vodnih vrst na 1157 lokacijah. Favna v podzemnih vodah je zelo bogata in je pomembna pri zagotavljnaju ekosistemskih uslug, še zlasti pri kvaliteti vode. Raziskave favne na večjih območjih so drage in zamudne, zato je bil uveden sistem indikatorjev biodiverzitete. Za najbolj uporabne indikatorje skupnega bogastva vrst sta se izkazali skupini Copepoda in Amphipoda. Problem pa je, da so velike razlike v favni med posameznimi podzemnimi vodonosniki.

COBISS.SI-ID: 1964623
4.
Anatomija in fiziologija sklopa nizko-frekvenčnih vibracijskih internevronov pri gluhih jamskih kolbilicah

V članku, ki je izšel v znanstveni reviji 1. kvartila je avtorica kot prva opisala anatomijo in funkcijo vibracijskih internevronov pri skupini kobilic, ki žive v jamah in ne oddajajo zvočnih signalov kot njihove sorodnice, ki žive na prostem. Opisala je 26 različnih tipov od katerih jih je večina uglašena na frekvenčno območje pod 400 Hz. Biološki pomen te identificirane mreže vibracijskih nevronov je tako v zaznavanju predatorjev kot v zaznavanju vibracijskih signalov, ki so bili prvič odkriti v lanskem letu.

COBISS.SI-ID: 2053967
5.
Nosema sp. vpliva na model letenja pri inficiranih delavkah kranjske čebele

V članku visokega ranga avtorja opisujeta vpliv Nosema sp. na vedenje čebel med letom. Dokazala sta, da se obolele čebele kasneje in v manjšem številu vrnejo v panj. Prav tako se obolele čebele slabše orientirajo ob vhodu v panj. Rezultati raziskav z Nosema sp. so podobni rezultatom njune raziskave na vplivu Varroa destrucor na vedenje čebel kar potrjuje hipotezo, da je zmanjšanje vračanja v panj splošen odziv čebel na bolezen, ki zmanjša obremenitev kolonije s patogenom.

COBISS.SI-ID: 2186831